Nadaljujemo naša pohodniška srečanja. Vedno je kaj novega in zanimivega. Veseli in zadovoljni smo, če se nam pridruži novi član. Nikoli nam ni dolg čas. V vsakem letnem času najdemo kaj zanimivega. Povabilo še vedno velja: ob četrtkih na parkirišču »Univerzale« ob 9.00 uri.
Zapisi in fotografije : Majda Šraj
Gradiško jezero
3.11.2017: Današnji pohod prilagajamo vremenu. Vreme je turobno in čakamo, da začne deževati. Hitra odločitev pohod okoli Gradiškega jezera, katerega vsi dobro poznamo.
Gradiško jezero je umetno nastalo jezero, ki so ga zgradili ob gradnji avtoceste.
Ob Kamniški Bistrici
9.11.2017: Zbrali smo se ob dogovorjeni uri in se odločili, da gremo ob Kamniški Bistrici pogledat novo zgrajeno pot, ki povezuje Domžale –Kamnik. V tem času nam vreme rado ponagaja. Pač november megla, dež … . Ob klepetu in malo hitrejši hoji, ker je ravna trasa smo bile v Radomljah.
Tu smo se odločile da gremo po novo trasirani poti v Domžale. Pot še res ni bila v najboljšem stanju a smo bile zadovoljne. Pot pelje mimo konjeniškega kluba Ježa pri Ježu. Zunaj imajo ogrado v kateri se pasejo konji. Po malo deževnem dopoldnevu smo se vrnile v Domžale.
Sv. Primož nad Kamnikom
16.11.2017: Skoraj ob letu smo se odločili, da gremo na Primoža. V dolini je bilo tako megleno, da nisi videl pred sabo. Kaj drugega preostane kot da se odločiš za malo višji hrib. Počasi smo krenili proti vrhu. Že na polovici poti je sonček prebil meglo in pokazalo se je čudovito modro nebo. Človek dobi dodatno energijo, ki pospeši korak. Srečali smo kar nekaj pohodnikov, ki so ubežali turobnemu vremenu v dolini.
Na vrhu so nas pozdravile muce, ki so se veselo nastavljale sončnim žarkom. Malo smo se okrepčale in veselo v dolino.
Ko smo zaključevale pohod smo se odločile, da gremo naslednjič v Vače in naprej do Cerkve sv. Križa (Slemško).
Vače in Slemško (cerkev sv. Križa)
21.11.2017: Ta kraj smo obiskali z namenom, da si ogledamo Vače (geoss) in znamenitosti. Kraj ponuja izredno prijetne izlete na okoliške hribe, ki obdajajo vas. Bili smo najavljeni, da smo bili deležni razlage. Pričakal nas je gospod Jurjevec, ki je odraščal v tem kraju. Zanimivo, ko smo obiskali Vače, smo se pošalili, nikoli ne veš kdaj se vrneš in ob letu smo nazaj, ker zmeraj ostane nekaj neraziskanega. Razlaga, kako je nastal sam kraj in cerkev sv. Andreja , ki je omenjena leta 1296 leta, prenovljena pa je bila v 19. Stoletju. Posebnost v cerkvi je Božji grob s konca 19. Stoletja, izdelek steklarne v Stravi na Češkem.
Naš namen je bil obiskati Vaško situlo in naprej po poti na Slemško, kjer je cerkev sv Križa. Za cerkvijo se nahaja planota, ki ji domačini pravijo Spodnja in Zgornja Krona. Tu je prazgodovinsko naselje, ki je bilo središče kovinske obrti, zlasti pločevinarstva in železarstva. Na tem mestu je bila cvetoča naselbina Ilirov in Keltov . Ob poti so postavljene table, ki ponujajo opis zanimivosti in dejavnosti v tem kraju. Lahko bi še opisovala, a treba je pustiti še nekaj za drugič. Kaj se ve, kdaj se vrnemo še po dodatno razlago, ki je ostala neznanka.
Pot smo nadaljevali na litijsko stran, kjer smo se ustavili , malo pomalicali , klepetali in zopet je bilo treba določiti, kam gremo. Teden se hitro obrne.
Homec pri Kamniku z okolico
7.12.2017: Zmeraj se odplavljamo tja pa tja. Kaj pa naš vsepovsod vidni Homec, ki stoji na hribu osamelcu sredi mengeškega polja. Pot nas je vodila ob Bistrici . Ob vznožju hriba smo zavili na poljsko pot in po gozdni poti do cerkve, kjer se odpre prekrasen razgled na vse strani neba.
Vsaka cerkev ima za sabo svojo zgodbo, tudi homška ni izjema. Povezana je z mladim pastirčkom, ki je pasel ovce daljnega leta 1419.
V času turških vpadov je bil na Homcu močan tabor. Zvonik, ki je ločen od cerkve ja služil kot obrambni stolp.
Zavzeli ga niso Turki , obranil se je francoske okupacije. Kaj naj rečemo, naj še naprej trdno stoji in se varuje pred katastrofami.
Po tem obisku in kroženju po hribu nas je povabila domov naša pohodnica. Pogostila nas je, da smo obsedele in končale turo.
Rudnik Sitarjevec Litija
14.12.2017: Današnji pohod (izlet) bi lahko rekli, da je nekaj posebnega. Rudnik svinca in cinka Sitarjevec, ki je med naj starejšimi slovenskimi rudniki. V tem območju so kopali že Kelti, kopali so svinčevo rudo. Rudarili so tudi Rimljani. To pomeni, da je bilo nahajališče bogato.
Med zanimivosti bi omenila , da je leta 1886 uspelo v litijski topilnici pridobiti srebro, to srebro so poslali na Dunaj v njihovo kovnico v kateri so izdelali srebrnik.
V rudniku je voden ogled. Pri ogledu predvajajo film, ki ti približa kopanje rude. Zelo nazorno je predstavljeno življenje rudarjev in njihov prihod na delo. Leta 1965 so rudnik dokončno zaprli. Imamo srečo, da so se našli ljudje in zbrali sredstva za ponovno odprtje.
V rudniku so najbolj znameniti kristali cinabarita, cerusita in barita.
Ogledali smo si tudi Litijo in njene znamenitosti. Pot nas je vodila tudi do Šmartna pri Litiji.
Vse informacije dobite na TIC Litija 059 940 503; 051 312 739.
Za leto 2017 smo zaključili in zasnovali nove poti, ki vodijo po naši prečudoviti Sloveniji. Ideje so vedno dobrodošle.
V Lipi smo tudi letos počastili kulturni dan s strokovno ekskurzijo. Tokrat smo se podali po sledeh štirih slovenskih pisateljev severozahodne Dolenjske. Kljub slabi vremenski napovedi smo zapustili Domžale v soncu, ki je obetalo nepozaben dan. Sonce nas je spremljalo cel dan in blažilo hladno februarsko vreme. Najprej smo se ustavili v Trubarjevi hiši v Rašici. Ob izjemnem predavanju kustosa Martina smo se podučili o obdobju reformacije na Slovenskem in o pomenu našega prvega pisatelja. Jutranjo kavo smo si privoščili v slaščičarni pri znameniti laščanski slaščičarni Pri Kuklju, kjer smo si privoščili hišno specialiteto, kremno rezino. Po ogledu trškega jedra Velikih Lašč smo odšli v vas Podsmreka, kjer stoji domačija pesnika Josipa Stritarja. Pred njegovo kaščo smo prebrali eno od pesnikovih pesmi in nadaljevali pot skozi Mišjo dolino v Gornje Retje, rojstno vas Frana Levstika. Na mestu, kjer je nekoč stala njegova domačija, zdaj stoji spominska plošča. V vasi o pisateljevem obdobju pričajo še Ilijev kozolec, čebelnjak in starodavna lipa. Pot smo nadaljevali čez Suho krajino v Muljavo, kjer stoji etnografski muzej na prostem, katerega osrednja stavba je Jurčičeva domačija. Po krajšem filmu in predavanju o pisateljevem življenju smo vstopili v Krjavljevo bajto in si ogledali še druge objekte v sklopu omenjenega muzeja. Zadnja postaja našega popotovanja je bila vas Krka, kjer smo imeli ogled in župnikovo predstavitev stare romarske cerkve sv. Kozme in Damjana, zavetnikov zdravnikov. Gospod s simpatičnim vzdevkom Pinki nas je med vožnjo po okolici Krke zabaval z zanimivostmi s snemanja nadaljevanke Reka ljubezni, tako da se nam je sama po sebi ponujala primerjava med današnjo kulturo in tisto iz 19. stoletja. Potem smo se odpravili še na izvir reke Krke, ki priteče iz vodoravne Krške jame. Jamo, ki jo bogatijo netopirji in človeške ribice, napajajo vode, ki ponikajo na Radenskem polju pri Grosuplju in polnijo povirje najdaljše vseslovenske reke in dolenjske lepotice Krke. V jamah je sicer stalna temperatura, a nas je zaradi zunanjega hladu še bolj premrazilo, tako da smo z veseljem naše potovanje zaključili v Gostišču Krka. Za večerjo smo si privoščili bograč in jabolčni zavitek. V Domžale smo se vrnili dobre volje in bili veseli, da smo si ob slovenskem prazniku kulture vzeli čas za ogled ti. slovenskih Aten. Veselimo se že naših naslednjih potovanj.
