Čipke so bile vedno okras vsakega plesa. Tako dame, kot gospodje so se radi polepšali s čipkami. Klekljarska skupina SLAMICE, Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko Domžale, je v ponedeljek, 6. junija 2022, v Knjižnici Domžale postavila na ogled svojo novo kolekcijo prelepih klekljanih izdelkov.

Mentorica skupine, Marija Rupert, je za klekljarice pripravila prav poseben izziv za šolsko leto 2021-2022. Predloge, papirci so bili silhuete plesnih parov, v pozah različnih standardnih plesov, balerine v figuri piruete, elegantnega poklona in figur iz baleta Labodje jezero.

Nekatere čipke so izdelane s preprosto tehniko, z manjšim številom klekljev, druge pa z bogatimi in zahtevnimi vzorci, vse pa z veliko ljubeznijo in mnogo truda posamezne klekljarice za ohranitev naše kulturne dediščine, Idrijske čipke.

Razstava v matični knjižnici Domžale bo na ogled do 20. junija 2022, v času rednega obratovanja.

Avtor: Mirjana Kavčič; Foto: Mirjana Kavčič

Društvo Lipa, Univerzo za tretje življenjsko obdobje Domžale obiskujejo slušatelji iz Domžal in okoliških občin. Z junijem so končali študijsko leto 2021/2022, svoje znanje, izdelke in še kaj zanimivega pa zelo radi predstavijo širši javnosti, zato Društvo Lipa Domžale organizira razstave v knjižnicah, kulturnih domovih ter drugih ustanovah, kjer si obiskovalci lahko ogledajo prave umetnine, nastale s srcem in predanostjo v jeseni življenja.

Zelo radi razstavljajo v občinah, od koder prihajajo slušatelji študijskih krožkov. Velikokrat se dogovorijo s krajevnimi knjižnicami in s kulturnimi domovi, da jim odstopijo nekaj prostora, kjer si lahko obiskovalci lahko ogledajo ročne umetnine. Veliko slušateljev se je namreč odločilo, da se vključijo v Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ravno po ogledu takšnih razstav.

V avli centra Ivana Hribarja v Trzinu so ponovno razstavljene umetnine ustvarjalnih krožkov Društva Lipa Domžale, ki bodo na ogled do 14. junija 2022. Tokrat so razstavljeni izdelki študijskih skupin Mozaik, Keramika, Kljekljanje, Slikarstvo ter Punčke UNICEF. Punčke lahko tudi »posvojite«, kupite in prispevate za cepiva za otroke v tretjih državah.

Ko se človek upokoji, začnejo na plan prihajati potlačeni talenti. Šolanje, poklic, otroci, mladina in kar naenkrat je človek zrel za upokojitev. Ostane mu več časa in da bi ta čas zapolnil, začne doma kaj brkljati, nazadnje pa se odloči za Društvo Lipa Domžale, kjer lahko svoj potlačeni talent razvije na polno ob odličnih mentorjih, ki poučujejo različne dejavnosti. Pravijo, da je talent položen v zibelko. In nikoli ni prepozno, da ga uresničiš. Zato velik poklon vsem, ki so v jeseni življenja obudili svoje skrite želje, našli neodkrite talente v sebi in vsem nam bogatijo in lepšajo dni s svojimi umetninami.

Razstavo v Avli centra Ivana Hribarja v Trzinu pa si le oglejte.

Video z razstave si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar: Foto, video: Miro Pivar

 0000

"Ko kleklji utihnejo, čipke zaplešejo. Čipke so bile vedno okras vsakega plesa - tako dame, kot gospodje so se radi polepšali s čipkami. Tokrat pa smo se čipkarice plesa lotile malo drugače (na naš način)."

Na oddelku za otroke in mladino v Knjižnici Domžale bo od 6. do 19. junija 2022 na ogled razstava Čipke plešejo. Razstavo sedaj že tradicionalno vsako leto pripravi Klekljarska skupina Slamice v okviru Društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. 

Vabljeni!

Knjižnica Domžale

… je treba spodobno proslaviti - smo se dogovorile etnologinje. Naprej smo se zbrale v učilnici in zaključile našo širšo temo o domu z igro dopolnjevanja pregovorov. Saj poznate tistega: »Ljubo doma, kdor ga ima!« Pa še dva za pokušino: Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda. Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče!

Ko se oziramo na zadnji dve leti, je občutek tak, kakor da ju ne bi bilo, saj ni bilo pomembnih dogodkov, zato tudi nobenih spominov – kakor da bi se čas skrčil. Prvo šolsko leto 2020/21 je bilo skoraj brez vsakih srečevanj. Tako nam je ostalo le, da se spodbujamo po telefonu in težka občutja delimo na dvoriščih, pred vrati…a brez rokovanj, da o objemih niti ne govorimo. Letošnje šolsko leto je bilo nekoliko boljše, pa vendar se nismo srečevale od novembra do sredine decembra…Bilo je težko, saj je enkrat zbolela ena, drugič druga – če ne s kovidom, pa zaradi drugih zdravstvenih težav. A pomislimo: vse smo se nekako izvlekle iz težav, še vedno smo tukaj, še vedno se ne damo, se povezujemo, si pomagamo, svetujemo, in ne nazadnje, se učimo in najraje se druga od druge nalezemo le dobre volje. Naj ostane še dolgo tako!

Zato je bilo res vredno praznovati. Najprej smo po uri kot po navadi sedle h kavici. Potem pa smo se odpeljale na Brdo pri Lukovici v Gostišče pri čebelici, kjer smo najprej s petjem nadomestile vse zdravice za nazaj, ki jih ni bilo ob pravem času.... Pridružila se nam je tudi naša častna članica Vida Gliha, ki bo kmalu dopolnila enaindevetdeset let. Cvetje, zahvale vsem »zaslužnim« in darila so še polepšale dan in razpoloženje. Najlepši pa je bil nagovor prof. Majde Gnidovec, ki ga, prirejenega kot voščilo vsem članom Lipe, zapisujem vsem vam:

»Danes je praznik – po etimološkem leksikonu – dan posebnega pomena za nas, naš praznik, ki ga lahko oblikujemo po svoje. Smo skupina, ki je med vsemi pri Lipi verjetno najbolj povezana, že petnajst let. Dobro se počutimo, rade se družimo…Torej zdaj so počitnice! Vzemimo si čas:

• za igro – to je skrivnost mladih;
• za premišljevanje – to je vir moči;
• za smeh - to je glasba duše;
• za prijaznost – to je pot k sreči;
• za dobra dejanja – to je ključ do nebes;
• za razdajanje – kajti življenje je prekratko.«

Manica Perdan Ocepek, animatorka skupine etnologija