Praznovanje okroglega jubileja naše sošolke, ki je bil 31. 1 2022, se je odmikalo, saj je zmeraj kaj prišlo vmes. Malo nam je nagajala tudi korona, tako da smo jeseni izpustile kakšno uro in se zadrževale doma. Zato pa smo se danes, ko je datum tako zanimivo sestavljen, zbrale, da proslavimo kar tri rojstne dneve …

Naše širše proučevanje letos zajema dom, zato smo najprej govorile o ledinskih, potem še o hišnih imenih, in se pogovarjale, od kod izvirajo naši priimki. Prejšnji torek pa smo se posvetile navadam ob praznovanjih rojstnih dni. V prejšnjih časih, posebej na kmetih, so veliko več dali na godovanje. Na predvečer godu so sosedje in prijatelji prišli »delat freh«. To je pomenilo, da so prinesli s seboj pokrovke, posode, raglje, ipd. in s temi »inštrumenti« zagodli in zapeli podoknico. Potem so bili povabljeni v hišo, kjer so bili pogoščeni in se veselili dalje. Stari zapisi pa poročajo, npr. iz Javorja pri Škofji Loki leta 1887, da je bil pomemben jubilej srečanje z Abrahamom, abrahamovanje. Takratna življenjska doba je bila mnogo krajša in tako je bila petdesetletnica že lepa starost, primerljiva s prerokovimi leti. Praznovanje godov in Abrahama je zelo povezalo vaško skupnost.

Na Slovenskem se je razvilo tudi posebno, bolj javno, obeleževanje osebnih praznikov, ko so leta 1956 na radiu začeli predvajati oddajo Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, ki je postala zelo priljubljena. V sedemdesetih letih pa so se mnoga okrogla praznovanja preselila v gostilne, pogosto zato, ker so ljudje živeli v blokih in v stanovanjih niso mogli prirediti večje pogostitve. Postavljanje mlajev z letnicami pa je le najnovejša »modna muha«.

Tudi naša jubilantka Marjana nas je danes lepo pogostila s posebno domačo sladico, penino in kavo, me pa smo ji podarile šopek in ji zapele. Voščilu se je pridružil tudi naš predsednik, gospod Marjan Ravnikar. Da ne bi bilo le praznovanje, je Marjana s seboj prinesla pokazat tudi sto petdeset let stare vezenine, ki so jih gospodinje izdelale same, še posebej, ko so se udeležile kuharskih tečajev.

Ni pa bila edina. 17. februarja je imela »navaden rojstni dan« Jožica, ki je pripravila trivrstne zeliščne namaze. Marija pa si je za rojstni dan »izbrala« prav današnji torek z datumom, sestavljenem iz samih dvojk in le ene ničle! Različne vrste kolačev in peciva nam je božalo brbončice. Na zdravje in na mnoga leta!

Avtorica: Manica Perdan Ocepek

Pred vrati je slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Je praznik kulture, vsega kulturnega in praznik slovenske kulture. Praznik  v čast velikemu pesniku, kot tudi vsem kulturnim ustvarjalcem, so in še bodo v večini slovenskih krajih obeležili s kulturnimi dogodki in proslavami. V Društvu Lipa, Univerza za tretjo življenjsko obdobje Domžale so kulturni dan obeležili z virtualno proslavo.

Prijatli! odrodile
So terte vince nam sladko,
Ki nam oživlja žile,
Serce razjasni in oko,
Ki vtopi
Vse skerbi,
V potertih persih up budi!

Ta verz iz pesmi Zdravljica je pred 178. timi leti napisal največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Pesem je bila v prvi verziji napisana l. 1844 kot napitnica, ki slavi trto, vino in prijetno druženje. A ni bila samo to. Njen optimizem je prerasel v takrat drzno politično pesem, saj je v njej Prešeren združil misel o prijateljstvu z željo po enakosti, svobodi, bratstvu in medsebojnem spoštovanju vseh ljudi. Takrat so Slovencem vladali tujci. Uradni jezik je bil nemški, slovenska beseda pa pod strogim očesom cenzorja. Pesem Zdravljica je bila cenzurirana, saj se jim je zdela kitica Edinost, sreča, sprava spotakljiva. Pesem je v celoti izšla leta 1848. Leta 1990 pa je sedma kitica pesmi "Zdravljica", Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan' ..., postala slovenska himna. 

Na virtualni proslavi Društva Lipa Domžale ob Prešernovem dnevu so nastopile citrarke Sončnice in kitaristke Tempo pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik, ki so zaigrale in zapele nekaj slovenskih ljudskih pesmi, članice literarnega krožka Lili Jaševec, Mija Stupica, Mira Smrkolj in slušateljica angleškega jezika Stanka Sotlar, ki so deklamirale pesmi dr. Franceta Prešerna. Program je povezovala Mira Smrkolj.

Po proslavi so imeli še ogled razstavljenih izdelkov študijskih skupin Mozaik, Punčke UNICEF, keramika, klekljanje in slikarstvo.

Prireditev si lahko ogledate v video posnetku na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Beseda kultura (cultura, lat.; culture, angl.; die Cultur, nem.; la culture, fr.) izhaja iz latinščine in prvotno pomeni obdelovanje, poljedelstvo; drugi pomen te besede je vzgoja, izobrazba, poplemenitev; tretji pomen je čaščenje (kult), spoštovanje. To besedo je v prenesenem pomenu kot eden prvih uporabil Ciceron, rimski govornik, državnik, pravnik, politični teoretik in filozof. Napisal je namreč Tusculanae Disputationes –Razprave iz Tuscula v petih knjigah, 45 let p.n.š., v katerih je med žalovanjem za umrlo hčerjo v podeželski vili skušal v Starem Rimu razširiti poznavanje grške filozofije. Beseda kultura ima zelo veliko pomenov, posebno važen je za antropologijo, saj obsega celo paleto različnih pojavov, ki s socialnim učenjem nastajajo v človeških družbah. Vsi ti pomeni se skozi zgodovino zrcalijo do danes in nas silijo h globokemu premišljevanju, posebej ob kulturnem prazniku, ki ga Slovenci praznujemo še iz časov upora, ko so partizani v nahrbtniku nosili Prešernove pesmi, jih trpeči Slovenci recitirali drug drugemu v ječah in taboriščih … Vendar ne bom pisala o tem, ne o velikih, donečih besedah, ki se navadno zgostijo ob osmem februarju. Zapisala bom, kako živim(o) kulturo v družini, med prijatelji, sošolke pri etnologij …

Iz otroštva se spominjam pesmi in zgodb, ki mi jih je pela in pripovedovala mama. Pri nas smo oboževali knjige in branje, zato so bile vselej med darili za rojstni dan, ob novem letu, ali za lepo spričevalo. V tistih časih so nam tudi učiteljice ob koncu šolskega leta za uspeh podarile knjigo, celo z na roko zapisanim posvetilom, največkrat naših odličnih ustvarjalcev in ustvarjalk kot so bile Branka Jurca, Ela Peroci, Oton Župančič, Tone Seliškar, France Bevk … Še vedno jih hranim. Zelo majhno so me peljali v gledališče gledat Jurčka Pavla Golje in pred oči si še vedno lahko prikličem Dušo Počkaj, ki je z rumeno, kodrasto lasuljo upodobila glavnega junaka. Blizu mojega doma je bilo tudi lutkovno gledališče. Upam, da otroci in starši tudi danes vedo, kako razburljivo in hkrati lepo je pihati proti odru, da bi pregnali zmaja, ki je ugrabil Žogico Marogico, ali pa biti zelo žalostni, ker je lastovka umrla, ko je osrečevala princa, in zamudila pot v tople kraje. Tudi prvega obiska opere se spominjam in posebej basista Ladka Korošca kot prepričljivega Kecala, ženitnega mešetarja, v Smetanovi Prodani nevesti. Moja učiteljica slovenščine, tudi igralka Šentjakobskega gledališča, je recitirala in plesala v ritmu Prešernovega Povodnega moža, da bi nam razložila metrum… Ko smo v gimnaziji segali po zahtevnejšem branju, smo si izbirali prijatelje tudi po tem, kaj smo si o prebranem imeli povedati. Mnoge knjige smo večkrat vzeli v roke. Kolegica slavistka je nekoč z menoj delila tole pomembno misel: »Brali smo, se vživljali v junake in ni nam bilo treba vsega poskusiti na lastni koži« … V času otroštva naših otrok je še posebej zacvetelo pisanje v zbirki Velika slikanica. To so slikanice z izbranimi besedili domačih in tujih avtorjev, predvsem pa s čudovitimi ilustracijami naših najboljših umetnic in umetnikov. Dediščino branja smo tako lahko od najnežnejših dni predajali svojim potomcem, prav tako z Galom v galeriji prvič obiskali Narodno galerijo. Ko je nam zmanjkovalo časa, so vskočili babice in dedki. Tako se povezujejo generacije in "Iz veka v vek, iz roda v rod, kri gre v tek, duh išče pot ..." (O. Župančič). Sami smo včasih težko, pa vendarle našli čas tudi za novo knjigo, predstavo, koncert. Moje najboljše prijateljice mi podarjajo knjige, gledališke in oprene predstave, koncerte ... Ena med njimi me je vsakič za rojstni dan povabila na predstavo Borštnikovega srečanja. Prvič po dolgih letih tradicionalnega, prijateljskega kulturnega praznovanja osebnih praznikov nama je načrte v letu 2020 prekrižala korona, tako da sem izbrano predstavo videla lahko šele junija lani.

Postali smo seniorji. Ko sem se pred šestimi leti pridružila etnologiji pri Lipi, me je naša skupina še posebej prijetno presenetila. Naše ure niso le predavanja naše mentorice dr. Ane Vrtovec Beno, so tudi pogovori, ki se asociativno in z iskrivimi mislimi sprožijo ob neki obravnavani snovi. Pogovarjamo se z bogatim besediščem, vedrino in humorjem. Družijo nas radovednost, medsebojno spoštovanje in solidarnost. Naše druženje ob kavici pa je vselej pomenilo, da smo si povedale, katero dobro knjigo smo prebrale, kateri film nam je bil všeč in zakaj. Obiskale smo že kar nekaj muzejev in razstav v Domžalah, Kranju, Ribnici in v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

Druge skupine pri Lipi živijo in mislijo kulturo: igrajo citre, slikajo, ustvarjajo mozaike, pišejo literarna dela in izdajajo zbirke, spoznavajo umetnost in zgodovino; skozi učenje jezika se seznanjajo z drugimi kulturami; klekljajo in s tem ustvarjalno oživljajo kulturno dediščino; spoznavajo rastline in razmišljajo o gojenju kot osnovi naravne in kulturne krajine …

Druženje ob kulturnih dogodkih, ki ne more biti omejeno na en dan v letu, je bilo zaradi epidemije dve leti zelo okrnjeno in mislim, da vsi najbolj hrepenimo po novih doživetjih. Pa vzkliknimo v upanju s Prešernom: »Vremena Kranjcam bodo se zjasnile, jim milši zvezde, kakor zdej sijale…«

Za društvo Lipa, animatorka Manica Perdan Ocepek

V petek, 18.2. 2022 ob 8.30. uri na železniški postaji v Domžalah

Vabimo vas, da se nam pridružite na ekskurziji, ko bomo obiskali Kranj. Glede na bližajoči se praznik kulture, nas bo zanimal predvsem kot mesto, v katerem je zadnja leta živel in deloval France Prešern, ne bomo pa izpustili nekaj drugih znamenitosti mesta, ki je v zadnjih nekaj letih doživelo temeljito prenovo in je močno popestrilo svojo turistično in kulturno ponudbo.

V Kranj se bomo pripeljali z vlakom iz Domžal in se popoldne z njim tudi vrnili.

Cena ob 20 udeležencih je 20,00 EUR za člane Društva Lipa za nečlane Društva Lipa 25,00 EUR.

CENA VKLJUČUJE VSE OGLEDE PO PROGRAMU IN MALICA V GOSTILNI MAYR!

VOŽNJA Z VLAKOM: s kartico IJPP, potrebno bo doplačilo za vlak EC na poti do Kranja;

Rezervacija prijave samo osebno, v času uradnih ur v pisarni Društva Lipa do 11.02.2022. Prijava bo potrjena ob plačilu cene izleta. Vljudno vabljeni !

Program izleta pripravila: Lea Rigler

Predsednik Društva Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale Marjan Ravnikar

Program ekskurzije: