»Vse od izdaje monografije o domžalskem, slovenskem in svetovno znanem pianistu ter glasbenem pedagogu Aciju Bertonclju je živela zamisel, da se temu velikemu mojstru črno-belih tipk za njegov umetniški prispevek tudi v njegovem rojstnem kraju poklonimo s postavitvijo obeležja,« je dejala direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ob vodenem ogledu in pogovoru ob mozaiku – spominskemu obeležju Aciju Bertonclju, velikemu pianistu.
V četrtek, 13. maja 2021, so se pred spominskim obeležjem – mozaiku Acija Bertonclja pod vodstvom mentorja Aljaža Vidrajza, mojstra italijanskega mozaika, zbrali slušatelji krožka izdelave mozaika Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Slušateljem in mentorju so se pred spominskim obeležjem pridružili še Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale ter Jurij Smole, akademski kipar. Slušatelji so iz »prve roke« izvedeli o željah, načrtovanju in postavitvi spominskega obeležja – mozaika na pročelju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
Najprej je vse navzoče pozdravil Marjan Ravnikar ter povedal nekaj besed o krožku in slušateljih, ki se učijo izdelave mozaikov, nato pa je Cveta Zalokar povedala nekaj besed o razmišljanju in želji po obeležju velikemu pianistu Aciju Bertonclju, na nečesa trajnega, kar bo Domžalce spominjalo na njegovo delo in življenje med nami, ki se je izteklo septembra 2002. Na omenjeno pobudo Kulturnega doma Franca Bernika Domžale so se odzvali na Občini Domžale in ustanovili komisijo za postavitev obeležja, ki jo je vodila Andreja Jarc Pogačnik – v njej pa so bili poleg njegove žene Maje Klinar tudi številni ugledni domžalski kulturniki. Komisija je delo v decembru 2020 uspešno pripeljala do cilja.
Komisija je dolgo časa iskala rešitev glede prostora, kjer bi bilo obeležje postavljeno. Ob sicer skromnih in omejenih možnostih glede lokacije, je bila na koncu sprejeta rešitev, da bo to ena od zanimivih manjših sten na pročelju dvoriščne strani stavbe domžalskega kulturnega doma. Pri tem jih je vodila misel, da je to prostor, ki je v tem trenutku v središču domžalskega kulturnega dogajanja, pa tudi kraj, mimo katerega vsak dan znova v hram glasbene učenosti zahajajo mladi glasbeniki, ki jim je lahko pianist Aci Bertoncelj pomemben vzor in zgled. Prav tako se je komisija tudi odločila, da bo k sodelovanju z anonimnim natečajem povabila domžalske kiparske ustvarjalce, saj le-ti ne dobivajo ravno pogosto možnosti ustvarjanja v svojem domačem okolju.
Jurij Smole, akademski kipar ter Aljaž Vidrajz, mojster Italijanskega mozaika, sta v nadaljevanju razložila ves potek načrtovanja in izdelave mozaika – spominskega obeležja, saj jih je čas zaradi dolgoletnega dela komisije močno priganjal. Ob številnih ovirah in zastojih zaradi korone in postopkov, se je po malo več kot v letu dni ideja udejanjila in materializirala. Tako lahko v teh dneh mimoidoči, ki jih pot zanese na dvorišče Kulturnega doma Franca Bernika, že postojijo ob prečudovitem mozaiku na pročelju in se poglobijo v njegovo izpovedno moč in bleščečo energijo, ki jo odseva. Prav tako si lahko na spletni strani kulturnega doma pogledajo kratek, a zanimiv filmček, ki so ga posneli v petek, 12. decembra, ko je potekalo postavljanje in umeščanje mozaika.
In avtorstvo? Zasnova mozaika je delo domačega kiparja Jurija Smoleta, pri njegovi izdelavi pa je sodeloval mozaicist Aljaž Vidrajz, ki ga od lanske jeseni poznajo kot mentorja tudi v Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale. O tem, kako je nastajalo obeležje in kakšno je njegovo sporočilo, so navzoči izvedeli iz prve roke od avtorja Jurija Smoleta, akademskega kiparja. Ker je bila v času razpisa pomlad in so bili vzhičeni od gladkega prehoda skozi prvi val Covida-19, polni energije in načrtov, sta se oba Jurijeva predloga dobro odrezala in eden je bil izbran za realizacijo. Z nekaj sugestijami komisije, zlasti glasbenika, skladatelja in Acijevega prijatelja Tomaža Habeta so se dogovorili za končno verzijo. Žal je potem spet kar dolgo trajalo, da so uredili papirje in delati je začel razmeroma pozno, v globoko lansko jesen. To je v kombinaciji z drugim valom Covida-19 in številnimi zaporami zaradi njega, delo močno zakompliciralo. Predvsem pri nabavi ključnega materiala téser (smaltov) iz muranskega stekla, ki se ga dobi samo na Muranu ali v Spilimbergu. Zaprta meja, otežena komunikacija z Italijani in cel kup preprek je že nakazovalo na katastrofo, ko se je Jurij Smole spomnil na kolega mozaicista Aljaža Vidrajza. Torej se lahko zahvalijo tudi hipnemu preblisku … In se je odprlo.
Zelo hitro sta bila domenjena in Aljaž je bliskovito organiziral smalte v ploščah. S povečavo načrta sta umetnika dobila osnovo za rezanje in lomljenje plošč in sestavljanje barvnih polj. Delo je bilo zelo intenzivno in Aljaž se ga je lotil z vso resnostjo. Kako pa je potekalo nameščanje, seveda je problem in tudi izziv, kako tako velik mozaik (175 cm x 175 cm) spraviti v vertikalo ter ga na primeren način položiti in namestiti na steno. Strojnik v Juriju Smoletu je rešil zagato in izdelal je okvir ter nasadilna sidra iz nerjavečega jekla, ki jih je bilo treba z veliko natančnostjo umestiti na zid. Klasična orodja, kot svinčnica, libela in šestilo pa so končno spet pridobili na pomenu. Plošče s položenimi smalti in malimi presenečenji v detajlih sta umetnika potem s posebno malto pritrdila na nosilec in napravila še posebni dvižni ušesi, ki sta se zataknili v ogrodje. Tisto noč pred končnim dvigom, ki ga je zelo profesionalno opravil g. Klopčič s Prevoj, je Jurij Smole bolj malo spal. Tako je moral sredi noči še enkrat preveriti, če bo težišče res v pravi legi glede na vpetje.
»Dvig in montaža sta šla gladko. Pomoč Metoda, Jerneja in Mihe je bila odlična, za dobro voljo je poskrbela Vera Vojska, ki je vsa navdušena nad mozaikom posnela nekaj odličnih fotografij in Jernej, ki je posnel filmček o postavljanju. In seveda Cveta, ki nas je z ogrevanjem pripravila na odločilno potezo. Tako. Mozaik stoji. In še namig za vse, ki se boste ustavljali ob njem. Tona A in B ob pavzi sta inicialki umetnikovega imena (A-ci, B-ertoncelj), ki bosta še dolgo zvenela okoli zlate tišine«, je ob koncu ogleda dejal Jurij Smole.
Več si lahko ogledate v videu na povezavi tukaj.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar