Učenje inštrumenta na daljavo tudi v Društvu Lipa Domžale

Objavljeno .

DSC00880Vsako spreminjanje zahteva določen napor, ki se ga že po naravi ljudje izogibamo. Iz cone udobja nas je situacija novega koronavirusa vrgla v novo realnost. Učeči odrasli v skupini citer in kitar Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale pri tem nismo bili izjeme. Ko se je v marcu 2020 javno življenje ustavilo, je bilo negotovosti in vprašanj, kako naprej, izredno veliko.

Na srečo, nas je naša prizadevna in neumorna učiteljica prof. Damjana Praprotnik, postavila pred dejstvo, da si ne smemo dovoliti podreditve prevladujočemu virusu, ki bi za marsikoga posledično pomenilo morebitno prenehanje napredovanja v učenju in vadbi instrumenta. Odločila se je, da enako, kot poteka šolanje na daljavo za učence, dijake in študente, lahko nadaljujemo učenje inštrumenta tudi mi, starejši. Čeprav se starejši učimo drugače, morda počasneje, a vendarle vztrajno in z veliko motivacije.

Poslala nam je link za on-line komuniciranje in bilo nam je jasno, da z učenjem in skupnimi vajami nadaljujemo v e-obliki. Začetne tehnične težave s povezavo na zvezi, ki jih sprva ni bilo prav malo, so se sčasoma s podukom in spodbudami naše Damjane razblinile. Izobraževanje na daljavo je steklo. Bilo pa je seveda potrebno veliko strpnosti, da smo se naučili poslušati v istem trenutku samo enega izmed nas ali učiteljico, ne da bi vmes še brenkali in motili druge.

Učiteljica Damjana je pripravila posnetke z opisom tehničnih napotkov izvajanja skladb na instrumentu in nam povezave posredovala po e-pošti, da smo ob posnetkih lahko vadili doma še sami. Prav tako nam je vedno znova pošiljala note novih skladb. Vse to nas je še spodbujalo in priganjalo, da smo iz tedna v teden vse bolj odgovorno in vztrajno vadili ter osvajali vedno nova znanja v tehniki igranja.

Čas koronavirusa in lockdowna, kot so ga poimenovali mediji, je bil za člane inštrumentalnih skupin Društva Lipa Domžale priložnost, da smo se posvetili napredovanju v učenju tistih tehnik igranja, za katere nam je sicer vedno zmanjkovalo časa. Utrdili smo branje not v obeh ključih, vadili koordinacijo obeh rok, spoznavali čare in pasti teoretičnega dela igranja ter s posnetki sodelovali na dveh virtualnih koncertih. To, nenavadno šolsko/študijsko leto, ki se počasi izteka, po zaslugi naše Damjane Praprotnik in podpore vodstva Društva Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, kljub vsemu ocenjujemo kot izjemno uspešno. Verjamemo pa, da bomo v prihodnjem šolskem letu imeli priložnost, da vse naučeno pokažemo na nastopih neposredno pred občinstvom.

Anica Justinek, za inštrumentalne skupine, Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale

 

V Grobljah razstavili zdravilna zelišča, stare čajnike in likovna dela ljubiteljske slikarke Joži Anžin

Objavljeno .

 

DSC03898Turistično društvo Jarše – Rodica je pripravilo enkratno razstavo zdravilnih zelišč in starih čajnikov, ki so razstavljeni na šestih velikih mizah v dvorani Kulturnega doma Groblje. Razstavo zelišč in starih čajnikov pa zaokroža veliko število avtorskih likovnih del Joži Anžin, likovnice, ki deluje v skupini likovnikov Društva Lipa Domžale, Univerze za tretje življenjsko obdobje, pod mentorstvom dipl. slikarke Marije Mojce Vilar. Joži pa je obenem tudi članica Turističnega društva Jarše – Rodica.

Ob odprtju razstave, ki je potekala v torek, 10. maja 2021, je Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale dejal, da so se priključili razstavi z likovnimi deli njihove članice Joži Anžin na pobudo Turističnega društva Jarše – Rodica, s katerim njihovo društvo zelo dobro sodeluje.

Metka Klemenc, zeliščarica Turističnega društva Jarše – Rodica, ki razstavlja zelišča in stare čajnike je skupaj z Metko Zupanek, ki je bila dolgoletna predsednica Društva Lipa namreč soustanoviteljica tega društva, ki je z delom pričelo spomladi 1997. Delo predsednika po Metki Zupanek nadaljuje Marjan Ravnikar. Metka Klemenc je po dveh začetnih letih pri Društvu Lipa Domžale šla na svojo pot zeliščarstva in zbiranja starih čajnikov, ki se jih je v teh letih nabralo lepo število. Znanje nabiranja zelišč, njihovo sušenje in uporabo pa je Metka Klemenc posredovala lepemu številu tečajnic in tečajnikom, ki so v teh letih »šli skozi njene roke«. Predsednik Marjan Ravnikar je povabil nove tečajnike in tečajnice v »šolo«, ki se bo namesto v drugi polovici oktobra v jesenskem delu začela že v začetku septembra. Poleg velikega števila krožkov, ki jih obiskuje veliko število tečajnic in tečajnikov imajo tudi krožek zeliščarstva.

Na razstavi si obiskovalci lahko ogledajo veliko število svežih zdravilnih zelišč, ki rastejo v emajliranih loncih ter veliko število posušenih zelišč, ki zdravijo različne bolezni. Zelišča pa so shranjena v velikih steklenih kozarcih. Še vedno velja, da za vsako bolezen rožica raste. Med posušenimi in svežimi zdravilnimi zelišči pa se na mizah bohoti veliko število starih čajnikov, ki se uporabljajo za pripravo čajev. Ob vodenem ogledu, ki smo ga za naš portal posneli, je Metka Klemenc, članica Turističnega društva Jarše – Rodica, predstavila razstavljena zelišča, izdala pa je tudi marsikatero koristno besedo, kako nabirati, sušiti, hraniti in pripraviti različne vrste zelišč ter kako jih postreči. Zeliščarica Metka je tudi razkrila, da so vsi razstavljeni čajniki iz njene zbirke, ki jo je zbirala in jo še dopolnjuje z najdenimi čajniki, ki jih ponujajo na sejmih starin in starinarnicah, veliko pa jih dobi tudi na tovrstnih razstavah po domovini.

DSC03872

Po njenih besedah je narava večni vir življenja. Ko je človek iz davnine iskal hrano za golo preživetje, je bil vedno tesno v stiku z naravo. Spoznaval je koristne rastline in se z njimi hranil. Pri svojih boleznih je preizkušal zeli, spoznaval njihovo moč in delovanje. S tem si je lajšal tegobe in tako je še danes, kajti zdravljenje z zdravilnimi rastlinami ostaja večno. Zeliščarica Metka je razkrila tudi, kje najpogosteje zelišča rastejo, katere dele rastline nabiramo in kdaj, učinkovine, ki jih vsebujejo posamezni deli in pri katerih težavah nam koristijo. Kdaj in kako lahko rastlino uživamo in si iz nje pripravimo čaj. Kako si iz nje pripravimo različne obloge, obkladke, kopeli in še kaj drugega. Kako lahko zelišče uporabimo v kulinariki, pa tudi za pripravo kozmetike, zelišča za pripravo likerjev, tinktur, mazil in še več. Metka je še dejala, da posebno poglavje namenja pripravi čajnih mešanic, s katerimi boste lajšali različne bolezni in izboljšali počutje vas in vaših najdražjih. Način priprave zelišč pa Metka pripravlja s poparkom, prevretkom ali prelivkom. Ob koncu ogleda je Metka povabila, da obiščete razstavo v čim večjem številu, seveda po priporočilih NIJZ.

Na prejšnji razstavi je Metka Klemenc sama izdelala velike slike z zdravilnimi zelišči in opisala postopke dela z njimi, letos pa je z dogovorom med Turističnim društvom Jarše – Rodica ter Društvom Lipa Domžale, svoja likovna dela na ogled postavila članica Likovnega krožka Društva Lipa Domžale Joži Anžin, ki deluje pod mentorstvom slikarke Marije Mojce Vilar. Joži Anžin, ki je tudi članica Turističnega društva Jarše – Rodica, je za naš portal ob vodenem ogledu likovnih del dejala, da je Domžalčanka. Vse življenje je rada risala, saj se je že kot mlado dekle priključila Likovnemu društvu Petra Lobode Domžale, delovala pa je pod mentorstvom akademskega slikarja Danijela Fuggerja.

DSC03842

Po poroki so prišli otroci in tako je barvo in čopiče za nekaj časa »obesila na klin«, vseskozi pa je v njej tlela želja po likovnem ustvarjanju. Ko je svojo poklicno pot zaključila leta 2006, se je še isto leto pridružila Društvu Lipa Domžale. Pri mentorici dipl. slikarki Mariji Mojci Vilar je spoznala nove razsežnosti likovne umetnosti. Z veliko delovno vnemo se učijo risanja in slikanja mnogih različnih slikarskih tehnik. Joži najraje slika po fotografijah, kjer posneto fotografijo prenese na platno ali papir. Njene tehnike so akril in olje na platnu, rada pa ima tudi akvarel. Je bolj realistična slikarka, rada pa se spogleduje tudi z abstrakcijo.

Na razstavi v dvorani Kulturnega doma Groblje ima razstavljena različna likovna dela, veliko je pokrajin, dreves, hribov, posameznih skritih kotičkov naše lepe domovine in predvsem občine Domžale, drevoreda v Grobljah, kozolcev, konj in portretov njenega moža in staršev. Veliko likovnih del se je nabralo v intenzivnih petnajstih letih ustvarjanja. Kot je Joži ob koncu vodenega ogleda povedala, to niso dela akademsko izobražene slikarke, ampak ljubiteljice slikarstva, ki je v teh čudovitih trenutkih likovnega sveta našla svoj in naš skupen svet. Joži je tudi članica Turističnega društva Jarše – Rodica, zato se društvu ob tej priliki iskreno zahvaljuje za omogočeno razstavo, še posebej predsedniku Stanetu Cotmanu in zeliščarici Metki Klemenc, da so jo povabili k sodelovanju.

Razstava bo odprta do 16. maja 2021, od 14. do 18. ure v Kulturnem domu Groblje na Rodici v Domžalah. Vabljeni!

Odprtje razstave si lahko ogledate v videu na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

DSC03817

DSC03826

DSC03828

DSC03878

DSC03874

DSC03900

DSC03903

 

DSC03909

DSC03923

DSC03924

 

 

Lipa se predstavlja v Knjižnici Dr. Jakoba Zupana v Šentvidu pri Lukovici

Objavljeno .

20210423 111618Zdaj, ko se pandemija malo umirja, se krog potovanj razstave idrijskih čipk Mati in otrok in predstavitev delovanja Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale nadaljuje. Tokrat je gostoljubje ponudila  Knjižnica dr. Jakoba Zupana, v Šentvidu pri Lukovici, ki je podružnična enota krovne Knjižnice Domžale. V preteklosti smo se predstavili v Domžalah, Mengšu, Trzinu, Ihanu, Moravčah in zdaj Šentvidu pri Lukovici. 

Poleg čipk, smo tokrat razstavili tudi izdelke udeležencev keramičnega oddelka, mozaike novega oddelka v letu 2020-21 in  Punčke iz cunj UNICEF-ovega programa  "Posvoji punčko in reši otroka", v katerem že 16 let delujejo prostovoljke iz Lipe Domžale. Izvedba razstave je nastala pod mentorstvom Marije Rupert.

Šentvid je prijeten kraj, z zelo zanimivo kulturno dediščino,  kar izkazuje tudi izbor za poimenovanje knjižnice po zanimivem, včasih malo čudaškem, a zelo učenem bogoslovcu dr. Jakobu Zupanu, ki se je rodil 4. julija 1785 v današnji Trstenjakovi hiši na Prevojah pri Šentvidu. Bil je velik jezikovni talent in tudi sicer zelo izobražen. Kaj več o njem in kraju, si oglejte tukaj.

Razstava bo odprta do 21. maja 2021, v uradnem času njihovega urnika. Vljudno vabljeni! Tudi okolica kraja je zanimiva, kar lahko združite v prijeten izlet.

Avtor: Mirjana Kavčič; Foto: Metka Paternoster

20210423 112038

20210423 111942

20210423 110910

20210423 112148

20210423 112108

Ko Šentjuri potrka na duri

Objavljeno .

20210417 11403572019Prav posebno mesto v slovenskih strokovnih in javnih predstavah 20. stoletja o pomladnem praznovanju je zavzelo jurjevanje. Krščanski svetnik sveti Jurij je poznan po legendi, da ubija zmaja ali kačo in spada med najbolj znane in pogoste upodobitve.

Jurjevo je v ljudskem koledarju pomenilo začetek pomladi. V tem času so živino prvič odgnali na pašo, iz zemlje pa so pokukali prvi jesenski oz. ozimni posevki. Večina jurjevskih šeg torej proslavlja ozelenelo pomlad in začetek paše, zato je z jurjevim povezanih tudi mnogo verovanj. Podoba ponovno zelene narave je temu praznovanju dala poimenovanje 'zeleni' Jurij, ki je znan v številnih slovenskih pokrajinah.

Ločnica, kdaj praznovati sv. Jurija, je bila reka Drava. Ozemlja na njenem levem bregu so po uredbi Karla Velikega iz leta 811 spadala pod Salzburško nadškofijo. Tu je bil Jurijev godovni dan 23. aprila. Ozemlja na desnem bregu pa so bila v okviru oglejskega patriarhata in tu so Jurija praznovali dan pozneje, to je 24. aprila. Danes praznujemo njegov god enotno po celotnem slovenskem ozemlju, in sicer 23. aprila.

To so uvodne besede naše mentorice Ane Beno Vrtovec v zadnjem gradivu, ki smo ga prejele v razmislek in ga želimo deliti tudi z drugimi člani Lipe. Pomlad nas z novim zelenjem in cvetjem vabi v naravo in nam vliva novo upanje. Čeprav je letošnje vreme muhasto in nam je zmrzal najbrž odnesla sadni pridelek, pa se nadejamo boljših časov tudi zato, ker so bile v tem težavnem korona obdobju članice skupine etnologija že skoraj vse cepljene. Prav zato smo se odločile, da se srečamo in se spomnimo na našo nedavno umrlo članico Ani in to v soboto, prav na njen rojstni dan. Zbrale smo se na pokopališču, prižgale sveče, položile cvetje…Naše druženje ne bi bilo popolno, če se ne bi privoščile še kavice. Zanjo in za doma pečene piškote je poskrbela naša sošolka Ruša, njen prtljažnik avtomobila pa je postal »mizica pogrni se«. Torej, me se ne damo! Bolj ko se bodo dnevi daljšali, topleje kot bo, sonce bo pregnalo klice in vsi bomo bolj zdravi.

Animatorka Manica Perdan Ocepek

 

Jurjevanje v Beli Krajini

Objavljeno .

jurjevanje v adlešičihPri vsaki hiši so veseli, da jih obišče zeleni Jurij in ga radi obdarijo z denarjem, jajci, pogačo in vinom in ker je sedaj zelo malo skupin, ki še obhajajo ta poganski praznik (star več tisočletij), si še posebej prizadevajo, da jih privabijo v svojo vas. Zelo redko se zgodi, da pri kateri hiši ne bi odprli duri – če družine ni doma, jurjaši vseeno podarijo brezovo vejico, če pa skopuhi ne obdarijo Jurija, pa se skupina prihodnja leta takšne hiše izogne, kar je tudi velika vaška sramota za gospodarja in gospodinjo. To po verovanju domačinov tudi prinaša hudo nesrečo domačiji. Sramotno je tudi dajati nesorazmerno majhen dar. Če se vrata doma v času petja ne odpro, družino podrezajo s petjem dodatnih verzov: »Haj, haj, haj, buli skoro kaj?« Jurjaši zataknejo brezovo vejico za podboj vhodnih vrat in ta kitica (vejica) potem varuje dom, prinaša zdravje, srečo in veselje v hišo, na polja in v hlev. Adlešiški pregovor tudi pravi: »ako se s kiticom od jurjevega samo pomaše proti zeljniku, gosenke odmah projdejo…«. Gospodinja skupino obdari z jajci in denarjem ter ponudi dobrote, gospodar pa jurjašem ponudi najboljše vino.

Še eden adlešiških pregovorov o jurjevem: »Ako je na Jurjevo lipo vreme, bu dosti vina«.

Jurjevanje v Adlešičih

Napev:

Prošel je prošel, pisani vuzem

Došel je došel zeleni Juraj,

Na zelenem konju,

Po zelenem polju,

Donesel je, donesel

Pedenj dugu travicu,

Lakat dugu mladicu.

Dajte mu dajte,

Jurja darovajte!

Dajte mu pogače,

Da mu noga poskače!

Dajte mu vina,

Da mu nebu zima!

Dajte mu pleče,

Da vam kaj ne reče!

Dajte mu jajec,

Da ga ne bu zajec!

Dajte mu soli,

Da ga kaj ne boli!

Dajte mu groš,

Da vam dojde još …

Citat je s spletne strani Krajinskega parka Kolpa.