Ponosno v 15. Festival gorniškega filma, ki se v jubilejni izvedbi vrača v Domžale

Objavljeno .

Foto arhiv 15. FGF film Following the life of KhumbuV dneh, ko Slovenija praznuje 30 let, Festival gorniškega filma ponosno zaznamuje polovico tega jubileja. V 15 letih je prerasel v pravi slovenski gorniški praznik in stopil ob bok najbolj zvenečim in uveljavljenim tovrstnim festivalom po svetu. Jubilejni 15. Festival gorniškega filma med 28. junijem in 4. julijem 2021 v Domžale prinaša 33 filmov iz 19 držav o alpinizmu, plezanju, gorski naravi, kulturi in avanturi. Še nikoli do zdaj ni bilo na ogled toliko filmov o divjih živalih, pečat bodo dodale epske zgodbe iz Himalaje, ne bo manjkalo niti dobrih plezalnih in gorskih pustolovščin – tako v filmih kot na predavanjih Korre Pesceja, Gašperja Pintarja, Borisa Čujića ter Marije in Andreja Štremflja ter tematskih pogovorih o Mauru Coroni, naravi brez meja in triglavskih tekačih.

“Dolga leta sem obiskoval festivale gorniškega filma po svetu in si vedno govoril, da si tudi Slovenija zasluži tak festival! V teh dneh praznujemo oboji, Slovenija 30, mi pa polovičko,” poudarja direktor in ustanovitelj festivala ter vrhunski alpinist Silvo Karo in dodaja: “Čeprav je bil Festival gorniškega filma ustvarjen brez poslovnega modela, je lepo uspeval in se razvijal, osnova za uspeh sta bili srčnost in ljubezen do gora. V petnajsto izvedbo vstopamo ponosni – za seboj imamo več kot 80 tisoč obiskovalcev, prikazanih 600 filmov z veliko spremljevalnega programa in postali smo član Mednarodne zveze gorniškega filma, ki združuje 28 festivalov iz 20 držav s petih celin.”

Festival gorniškega filma se v svoji jubilejni 15. izvedbi vrača v Domžale, kjer se bo v Tomčevi dvorani KD Franca Bernika Domžale, na dvorišču pr’ Berniku in v šotoru pred OŠ Venclja Perka med 28. junijem in 4. julijem zvrstilo 33 filmov, številnih že nagrajenih na tovrstnih festivalih v tujini, 4 predavanja in 3 tematski pogovori. Negotove razmere zaradi koronavirusa zahtevajo malce prilagoditev. Vstopnic tako ni mogoče kupiti prek spleta, ampak le na sedežu KD Franca Bernika ob delavnikih in uro pred začetkom projekcij, jih je pa mogoče rezervirati. Vremenska napoved je sicer obetavna, a v primeru dežja bodo projekcije na prostem prestavljene v dvorano. Aktualne spremembe bodo ažurno objavljene na spletni strani gorniski.si, kjer je tudi povezava do navodil Varno v kino.

Prvi festivalski dan bo gledalce očarala Narava brez meja, kratki dokumentarni film Rožleta Bregarja o Julijskih Alpah, po katerem bo Irena Cerar prek meja pokukala skozi Pravljične poti brez meja in Potepuške okruške, v katerih je ubesedila svoje sedemletno raziskovanje zamejskih pokrajin. Isti večer bo na ogled še en slovenski film, 360 Ascent Roka Lukšiča in Martina Smerdela, v katerem z Janjo Garnbret in Domnom Škoficem preplezamo najvišjo umetno večraztežajno smer na svetu na vrh dimnika TE Trbovlje. Ljubitelje gorske narave bo navdušil švicarski celovečerni film Medved v meni, v katerem v družbi strastnega raziskovalca medvedov na Aljaski izkusimo lepoto teh neukročenih živali in spoznamo, kako težko je preživeti v tako neusmiljenem okolju. Češnjo na vrhu ponedeljkove festivalske torte bo postavil italijanski predavatelj Korra Pesce, eden vodilnih svetovnih alpinistov, ki je opravil številne težke ledne in mešane vzpone in preplezal številne zahtevne velike stene v Alpah, Patagoniji in Himalaji.

15. FGF

Himalajo bo prav tako občinstvo popeljala vrsta filmov. Stena senc prinaša zgodbo šerpovske družine, ki prekrši tabu z vzponom na sveto goro Kumbakarno, saj potrebuje denar za sinovo izobrazbo. Od morja do neba je filmska pripoved o odpravi Edmunda Hillaryja od Gangesa do vrha, ki bi ga skoraj stal življenja, Jugozahodna stena Everesta pa o izjemni pustolovščini slovaških alpinistov brez možnosti umika. Biti ženska v Himalaji je filmski portret vrhunskih poljskih in nepalskih alpinistk, Življenje v dolini Khumbu pa vpogled v spremembe v deželi Šerp po prihodu turizma.

Še nikoli do zdaj ni bilo na festivalu toliko filmov, ki govorijo o divjih živalih, njihovi ogroženosti, sobivanju v današnjem času, seveda pa tudi o lepotah živalskega sveta. Ne le rjavega medveda na Aljaski, spoznali bomo tudi Skrivnostno življenje andskega medveda. Celovečerec Sinovi burje Mihe Čelarja je homage zadnji slovenski avtohtoni pasmi – kraškemu ovčarju in odgovor na pritiske slovenske politike, ki je hotela zdesetkati volčjo populacijo, film Odstrel – Vprašanje škotske srnjadi preizprašuje prihodnost Škotskega višavja, Tihi let preživetje beloglavega jastreba na Hrvaškem, Živali na mejah pa problematiko novonastalih ovir na mejah.

Foto arhiv 15. FGF Film The Secret Life of the Andean Bear

Na svoj račun bodo seveda prišli tudi ljubitelji plezalnih in gorskih pustolovščin. V filmu Karseda prosto spremljamo nenavadno navezo v smeri Freerider z željo po dveh rekordih v steni El Capitana. Film Srečno, Poljaki! briše meje med avanturo, zgodovino in aktivizmom, v Izpovedih tekača pa spoznamo tekača, podjetnika in ozdravljenega narkomana, ki želi podreti rekord Libanonske planinske poti.

Na festivalu bo na ogled pet filmov slovenskih ustvarjalcev. Poleg že omenjenih, 360 Ascent, Sinovi burje in Narava brez meja, še Mi nismo izgubljena generacija – Jure Sodja Tine Lagler o izdelovalcu unikatnih snowboardov in Kje so meje mogočega, 20 let tekov na Grintovec Petra Vrčkovnika.

Svoja alpinistična doživetja in zanos bo z občinstvom poleg Korre Pesceja delil tudi Slovenec Gašper Pintar, ki je v velike stene strmo in uspešno zavil iz športnega plezanja. Letos bodo ob filmih imele pomembno besedo tudi knjige. Življenjska naveza Marija in Andrej Štremfelj, prvi zakonski par na Everestu, bo na predavanju predstavila svojo izjemno avtobiografijo Objem na vrhu sveta, hrvaški alpinist in eden od začetnikov športnega plezanja na Hrvaškem Boris Čujić pa knjigo Zlatne godine o svoji 40-letni plezalni poti in plezalni sceni v nekdanji Jugoslaviji in na Hrvaškem. Jernej Šček bo ob filmskem portretu Maura Corone med bralce pospremil prevodni prvenec Kot kamen v rečnem toku, roman furlanskega pisatelja, kiparja in alpinista, enega od pobudnikov prostega plezanja v Italiji. Če je gorski tek le športni lov na rekorde ali posebna avantura, ki človeka bogati in mu odpira nove svetove, bodo ob filmu in v pogovoru z Mojco Volkar Trobevšek razmišljali triglavski tekači.

Filme bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija: romunsko-francoski filmski producent Daniel Burlac, tržaški Slovenec, filozof in publicist Jernej Šček ter slovenski alpinist in publicist Viki Grošelj.

Cena vstopnice za posamezni sklop filmov in predavanj je 6 evrov. Celoten program in druge podrobnosti najdete na spletni strani festivala gorniski.si.

Avtorica: Manca Ogrin; Foto: Arhiv 15. FGF

 

Nagrada Občine Domžale - Marija Rupert

Objavljeno .

20210623 173853Marija Rupert, pobudnica in mentorica klekljarske sekcije v Univerzi za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale, je že več kot tri desetletja ena najpomembnejših ustvarjalk in mentoric klekljanja, ne le v društvu, temveč tudi v občini Domžale pa tudi v sosednjih občinah.

S svojim ustvarjalnim delom in ljubeznijo do dediščine vzpodbuja in posreduje znanja o tej veščini tako otrokom kot odraslim in skupaj z njimi z vrsto razstav predstavlja klekljarsko umetnost – čipke in njihovo povezavo z drugimi materiali. Poseben uspeh je z ustvarjanjem Marija Rupert s svojimi sodelavkami dosegla, ko je Ministrstvo za kulturo skupini podelilo listino o vpisu za nosilce enot Klekljanje čipk v Sloveniji ter tako na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine vpisalo tudi klekljarsko sekcijo Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.

Za njeno delo na področju klekljanja prejme NAGRADO OBČINE DOMŽALE Marija Rupert.

 

Društvo Lipa na Ptuju

Objavljeno .

20210621 111045Po dolgem času zaprtja zaradi COVID-19 smo se končno spet odpravili na prelep izlet z vlakom iz Domžal na Ptuj. Čeprav smo dvakrat prestopali, je bila vožnja res prijetna.

Turistična vodnica Ptuja nas je pozdravila pred bifejem »Jagoda« ob avtobusni postaji. Sprehodili smo se do Mestne hiše, zgrajene leta 1907. Tu nam je predstavila zgodovino mesta Ptuj in pomen nekaterih določenih stavb. Najprej smo se ustavili pred »Ptujsko vinsko kletjo«, kjer hranijo steklenico najstarejšega vina v Sloveniji iz leta 1917.

Ogledali smo si tudi Minoritski samostan in cerkev, obnovljeno po osamosvojitvi. Vodnica nam je kasneje omenila tudi »hišo tolerance« izven mesta Ptuj. Čeprav je bilo že malo vroče, smo se ustavili na Slovenskem trgu: Orfejev spomenik, pročelje cerkve Svetega Jurija in hiša starega Rotovža.

Po Grajski ulici smo se podali na grad. Od tu je prelep razgled na mesto Ptuj, reko Dravo s štirimi malimi otočki, zgrajenimi iz rečnega mulja, Ptujsko jezero in tam v ozadju prelepe Haloze in Donačko goro.

Čez obnovljeno tržnico, žal brez dreves, smo počasi prišli v gostilno »Rozika«, kjer nas je čakalo kosilo. Popoldan smo v prijetnem hladu ob kavi počakali na prihod vlaka. Ogledali smi si staro mesto Ptuj, eno od mnogih prelepih slovenskih mest. Polni vtisov smo se zadovoljni vračali domov.

Z izleti bomo nadaljevali tudi v jesenskem času zato prosim, da spremljate obvestila in našo spletno stran, kjer so objavljeni dogodki.

Želimo vam prijetne počitnice v upanju.

Avtor: Marija Milena Marolt; Foto: arhiv društva

20210621 10555284193

20210621 111901

20210621 112829

20210621 113442

20210621 113500

20210621 113725

20210621 114553

20210621 114600

20210621 114617

20210621 115435

20210621 115643

20210621 115646

20210621 115656

20210621 115704

Dalmatinski mozaik

Objavljeno .

DSC00195V Hiši na travniku v Dobu je v torek, 15. junija 2021, izzvenel odličen koncert ob zaključku šolskega leta citrarjev in kitaristov Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Koncert z naslovom »Dalmatinski mozaik« je potekal pod okriljem Tedna ljubiteljske kulture. Odvijal se je v kavarni stare meščanske hiše, ki se imenuje Hiša na travniku. Hiša, ki ima poleg kavarne še hostel in Hišo športa, je nastopajoče kot tudi obiskovalce prijazno sprejela medse, za kar se jim toplo zahvaljujejo. Organizatorja koncerta sta bila Turistično društvo Volčji Potok – Rudnik in Društvo Lipa Domžale.

Med obiskovalci sta bila tudi predsednik Društva Lipa Marjan Ravnikar in predstavnik Turističnega društva Volčji Potok - Rudnik Miha Flis, ki sta imela vsak krajši pozdravni nagovor nastopajočim in obiskovalcem. Na koncertu so se poleg citrarjev in kitaristov Društva Lipa Domžale predstavili še kitaristi Ljudske univerze Kranj, Ženska klapa Kamelije in pevka Pia Kladnik.

Citrarke in kitaristke Društva Lipa Domžale

Pouk učenja citer in kitar v Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale poteka v skupinah. Tokratni nastopajoči sestav je vključeval več skupin glasbenih krožkov iz Društva Lipa Domžale. S svojimi vrlinami so se predstavile skupine: Sončnice, Zlati zven, Tempo in Tesere. Pri izvajanju skladb pa so se jim pridružile tudi citrarke začetnice, ki svojega imena še nimajo. Igranja na svoje inštrumente se učijo od enega do šest let pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik.

S svojimi nastopi bogatijo vsakdan v domovih za starejše (Domžale in okolica, Postojna, Cerknica, Kranjska Gora, Srednja vas v Bohinju, Gornji Grad, Cerklje, Jesenice), zaigrajo ter zapojejo pa tudi ob praznovanju različnih praznikov in proslav. Redno se udeležujejo koncertov in aktivnosti v Domžalah in okolici. Repertoar v večini sestavljajo ljudske skladbe, ki jih obogatijo s petjem, radi pa zaigrajo tudi zimzelene in popularne melodije. Na koncertu so se preizkusile tudi z dalmatinskim melusom, kar jim je odlično uspelo.

Kitaristke ljudske univerze Kranj (LUK)

Kitaristke Ljudske univerze Kranj (LUK) so se prvič zbrale jeseni leta 2017, da bi si malo popestrile vsakdan in skupaj odkrivale svet glasbe in harmonije. V tem času so postale že prave prijateljice, ki se družijo tudi izven rednih vaj. V zadnjem času se skupaj odpravijo tudi na intenzivne vaje na morje za nekaj dni. Ob brenkanju na kitare rade tudi zapojejo. Zato ni nič neobičajnega, da so se na koncertu predstavile z dalmatinskim programom. Poudarile so, da so prav ta program naštudirale čisto same v času korone.

DSC00205

Pia Kladnik

Pia Kladnik je doma iz Cerkelj na Gorenjskem. Stara je 18 let in je dijakinja Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo - smer laboratorijska biomedicina. Njeni veliki ljubezni sta od nekdaj petje in igra. Pevsko se je začela izobraževati z osmimi leti pri mag. art. Alenki Gotar. Z njo je sodelovala 7 let pri številnih projektih - od individualnih nastopov do nastopov v glasbeni skupini. Skupaj so ustvarili tudi muzikal, kjer je Pia imela glavno ali stransko vlogo. Z njim so nastopali po celi Sloveniji, kar ji je prineslo kar nekaj glasbene kilometrine. Sedaj drugo leto sodeluje z glasbenico in pedagoginjo Leo Bartha Pesek, pri kateri se uči solo petja, odrske prezence in osnov muzikala. Druga njena ljubezen je igralstvo. Tudi tam ima že nekaj vidnih uspehov, saj je na festivalu Gledaliških sanj dobila nagrado za obetavno gledališko igralko.

DSC00213

Ženska klapa Kamelije

Ženska klapa Kamelije s šestimi članicami daje dalmatinskim pesmim poseben pečat ženskega vokala. Njihove bogate pevske izkušnje jim omogočajo glasbene izlete od slovenskih ljudskih in zabavnih pesmi k dalmatinskim in nazaj. V treh letih skupnega prepevanja pod umetniškim vodstvom Primoža Leskovca so večkrat nastopale na večerih dalmatinske glasbe v Bočni, redno sodelujejo tudi s Tamburaškim orkestrom Vrhpolje. Lansko leto so v maju pod okriljem Dnevov ljubiteljske kulture s citrarsko skupino Dominae pripravile skupni projekt z naslovom Strune sveta – glasovi morja, v okviru katerega sta zasedbi družno izvedli dva koncerta, prvega v Tuhinju in drugega v Kranju. V začetku letošnjega leta pa so pripravile svoj tretji samostojni koncert, tokrat z gosti Klapo Lavanda, naslovljen Dalmatinski pušeljc, ki je bil izjemno dobro sprejet. S svojim nastopom večkrat popestrijo tudi kakšno zasebno praznovanje.

DSC02454

Na koncu tako odličnega koncerta s toliko nastopajočimi sledi vedno posladek … »Ne mogu bez nje, bez ruže crvene« … pesem Ruža crvena je na prizorišču Hiše na travniku zadonela v izvedbi vseh nastopajočih.

Za izvedbo koncerta se zahvaljujejo organizatorjema: Turističnemu društvu Volčji Potok – Rudnik in Društvu Lipa Domžale, Hiši na travniku, spletnemu portalu domžalec.si, Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) OI Domžale, vsem nastopajočim in njihovim mentorjem ter tudi vam, dragi bralci in bralke.

Program je soustvarila in povezovala Mira Smrkolj.

Video si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

DSC00177

DSC00185

DSC00187

DSC00192

DSC00201

DSC00203

DSC00211

DSC00229

DSC02432

 

Zaključni izlet citrark in kitaristov - V srce Kranjske dežele po Valvazorjevih stopinjah

Objavljeno .

IMG 4f741a9b7c7c73e151cf72f8dfc15e21 VKončno smo dočakali dan, ko smo se lahko družili tudi malo drugače in se še malo kulturno in zemljepisno izobraževali, kar pa ni nikoli preveč.

09.06.21 zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah, kjer smo na avtobus natovorili vso glasbeno in pomožno opremo za izvedbo manjših koncertov na našem izletu. Preden smo se odpeljali, pa nas je pozdravil še predsednik društva Lipa Domžale, g. Marjan Ravnikar in nam zaželel lep izlet.

Na poti proti Primorski, smo pobrali še nekaj udeležencev našega izleta. Nadaljevali smo pot proti Uncu, kjer smo pobrali našo vodnico Alenko Veber, ki nam je na naši poti natrosila veliko zanimivosti o krajih, ki smo jih obiskali in skozi katere smo se peljali.

Najprej smo se ustavili v vasi Selšček, ki leži ob cesti Cerknica – Rakitna na nadmorski višini 647 m. Planota na kateri leži vas, se imenuje Menišija in sicer po menihih iz kartuzije Bistra, ki so bili lastniki območja do 13. stoletja dalje. Tam smo najprej zaigrali in zapeli nekaj pesmi. Nato pa smo po prijazni postrežbi z dobro hrano in pijačo prisluhnili tamkajšnji lokalni vodnici Nataši, ki nam je povedala veliko zanimivega o tej vasi. Izvedeli smo, da je Selšček rojstna vas slikarja Maksima Gasparija, zato je vas prepoznavna kot »Gasparijeva vas«. V jedru vasi smo si ogledali tudi slikarjev doprsni kip. Na hišah vaščanov pa so namesto klasičnih hišnih številk, nameščene table z motivi Gasparijevih razglednic in zapisanimi hišnimi imeni. V letu 2020 je vas dobila priznanje Turistične zveze SLO za naj vaško jedro. Ogledali smo si tudi tradicionalno podeželsko hišo, zgrajeno leta 1884, kulturni spomenik lokalnega pomena, nekoč furmanska gostilna. Najbolj obiskane znamenitosti v bližini te vasi so Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, grad Snežnik, Križna jama ter Bloška planota in Bloško jezero, katerega smo tudi obiskali.

Polni zanimivih vtisov smo se nato odpeljali v Cerknico, kjer smo pred Centrom starejših občanov za stanovalce pripravili krajši koncert pod vodstvom naše profesorice Damjane Praprotnik. Upamo, da smo jim vsaj malo prijetno popestrili dan.

Nato je sledila vožnja na Bloško planoto preko Cajnarjev in Sv.Trojice. Ustavili smo se ob Bloškem jezeru, kjer smo v tamkajšnji Brunarici (okrepčevalnici) spet zaigrali in zapeli nekaj pesmi. Sprehodili smo se tudi ob jezeru, ob katerem smo občudovali zanimive skulpture, oz. izdelke iz lesa. V bližini Bloškega jezera pa se nahaja Glamping Lake Bloke, ki nas v poletnih mesecih vabi na kopanje in preživljanje prostega časa v senci smrek in lesenih medvedov.

Nadaljevali smo pot proti Žerovnici, kjer smo se podprli z dobrim kosilom in pijačo.

Po kosilu smo se odpeljali V Babno Polje, v rojstni kraj naše vodnice Alenke in sicer smo si tam ogledali prenovljeno Rihtarjevo domačijo, ki je od našega zadnjega obiska doživela veliko sprememb. Sedaj je bil čas, da spet vzamemo v roke citre in kitare ter zapojemo in zaigramo. Ker nam je malo ponagajal dež, smo malo skrajšali program.

Nato smo se odpeljali še na obisk k Alenkinimi prijatelji v Dolenje Poljane , kjer nam je naša Damjana zaigrala na citre nekaj pesmi, mi pa smo zraven tudi malo zapeli. Z njihovega dvorišča pa smo lahko uživali v razgledu na najvišji vrh Kraške planote, na še zasneženi Snežnik.

Prijetno utrujeni in polni lepih vtisov ter zadovoljni, da nam je bilo vreme naklonjeno, smo se ob 19.30 uri vrnili domov.

Martina Podobnik

IMG 4c3fe066818bf99a49b02397607a4b27 V

IMG 47e4182dddfa14fea512397c5f46b3a4 V