Končno smo dočakali dan, ko smo se lahko družili tudi malo drugače in se še malo kulturno in zemljepisno izobraževali, kar pa ni nikoli preveč.

09.06.21 zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Domžalah, kjer smo na avtobus natovorili vso glasbeno in pomožno opremo za izvedbo manjših koncertov na našem izletu. Preden smo se odpeljali, pa nas je pozdravil še predsednik društva Lipa Domžale, g. Marjan Ravnikar in nam zaželel lep izlet.

Na poti proti Primorski, smo pobrali še nekaj udeležencev našega izleta. Nadaljevali smo pot proti Uncu, kjer smo pobrali našo vodnico Alenko Veber, ki nam je na naši poti natrosila veliko zanimivosti o krajih, ki smo jih obiskali in skozi katere smo se peljali.

Najprej smo se ustavili v vasi Selšček, ki leži ob cesti Cerknica – Rakitna na nadmorski višini 647 m. Planota na kateri leži vas, se imenuje Menišija in sicer po menihih iz kartuzije Bistra, ki so bili lastniki območja do 13. stoletja dalje. Tam smo najprej zaigrali in zapeli nekaj pesmi. Nato pa smo po prijazni postrežbi z dobro hrano in pijačo prisluhnili tamkajšnji lokalni vodnici Nataši, ki nam je povedala veliko zanimivega o tej vasi. Izvedeli smo, da je Selšček rojstna vas slikarja Maksima Gasparija, zato je vas prepoznavna kot »Gasparijeva vas«. V jedru vasi smo si ogledali tudi slikarjev doprsni kip. Na hišah vaščanov pa so namesto klasičnih hišnih številk, nameščene table z motivi Gasparijevih razglednic in zapisanimi hišnimi imeni. V letu 2020 je vas dobila priznanje Turistične zveze SLO za naj vaško jedro. Ogledali smo si tudi tradicionalno podeželsko hišo, zgrajeno leta 1884, kulturni spomenik lokalnega pomena, nekoč furmanska gostilna. Najbolj obiskane znamenitosti v bližini te vasi so Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, grad Snežnik, Križna jama ter Bloška planota in Bloško jezero, katerega smo tudi obiskali.

Polni zanimivih vtisov smo se nato odpeljali v Cerknico, kjer smo pred Centrom starejših občanov za stanovalce pripravili krajši koncert pod vodstvom naše profesorice Damjane Praprotnik. Upamo, da smo jim vsaj malo prijetno popestrili dan.

Nato je sledila vožnja na Bloško planoto preko Cajnarjev in Sv.Trojice. Ustavili smo se ob Bloškem jezeru, kjer smo v tamkajšnji Brunarici (okrepčevalnici) spet zaigrali in zapeli nekaj pesmi. Sprehodili smo se tudi ob jezeru, ob katerem smo občudovali zanimive skulpture, oz. izdelke iz lesa. V bližini Bloškega jezera pa se nahaja Glamping Lake Bloke, ki nas v poletnih mesecih vabi na kopanje in preživljanje prostega časa v senci smrek in lesenih medvedov.

Nadaljevali smo pot proti Žerovnici, kjer smo se podprli z dobrim kosilom in pijačo.

Po kosilu smo se odpeljali V Babno Polje, v rojstni kraj naše vodnice Alenke in sicer smo si tam ogledali prenovljeno Rihtarjevo domačijo, ki je od našega zadnjega obiska doživela veliko sprememb. Sedaj je bil čas, da spet vzamemo v roke citre in kitare ter zapojemo in zaigramo. Ker nam je malo ponagajal dež, smo malo skrajšali program.

Nato smo se odpeljali še na obisk k Alenkinimi prijatelji v Dolenje Poljane , kjer nam je naša Damjana zaigrala na citre nekaj pesmi, mi pa smo zraven tudi malo zapeli. Z njihovega dvorišča pa smo lahko uživali v razgledu na najvišji vrh Kraške planote, na še zasneženi Snežnik.

Prijetno utrujeni in polni lepih vtisov ter zadovoljni, da nam je bilo vreme naklonjeno, smo se ob 19.30 uri vrnili domov.

Martina Podobnik

V Društvu Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje zaključujemo šolsko leto 2020 - 2021 dokaj uspešno, glede na vse težave, ki jih je povzročila pandemija Covid-19. Povsod tam, kjer je bilo to mogoče, smo se za uresničevaje šolskega programa poslužili e-povezav, Zoom in podobnih aplikacij.

Glasbenice, citrarke in kitaristke, pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik, so vadile, predvsem pa uspešno koncertirale in preko teh povezav imele samostojne koncerte, sodelovale na proslavah in popestrile otvoritve razstav, ki jih je organizirala Lipa.

Keramičarke so se takoj, ko je bilo to mogoče vrnile v učilnico, do takrat pa skupaj z mentorico Bredo Podbevšek, pridno gnetle glino doma in ustvarjale zanimive izdelke. Prav tako so doma ustvarjale prekrasne idrijske čipke, Lipine klekljarice, pod mentorstvom Marije Rupert in ob prvem sproščanju NIJZ-ovih ukrepov, pohitele v učilnico.

Svoje poslanstvo UNICEF-ovih prostovoljk, smo se izdelovalke Punčk iz cunj odločile udejanjati kar od doma. Mentorica Metka Paternoster je pripravljala in posredovala potrebne osnovne materiale, ukrojila 350 telesc in večji del tudi sešila. Izbrala punčke in tudi sodelovala pri postavitvah razstav, kjer Lipa predstavljala svojo bogato in raznoliko dejavnost. Tako je delo potekalo nemoteno in domžalske Špelce in Jankoti so se "rojevali", skupno je bilo v tem šolskem letu izdelanih 300 Punčk iz cunj in tudi oddanih UNICEFU.

Zadnji teden v maju smo se prostovoljke srečale v učilnici, vesele, da se po tolikih mesecih spet vidimo. Zbrale smo še do takrat narejene punčke, nekaterim je bilo potrebno narisati še obrazek, da bodo pripravljene na prevzem. V programu "Posvoji punčko, reši otroka", Lipovke sodelujemo že 16 let.

V fotogaleriji predstavljamo nekaj naših Punčk iz cunj, izdelanih v letošnjem letu. Hkrati pa tudi delček punčk, ki jih vsako leto izdelajo znani obrazi umetnikov, oblikovalcev, itd., ki se jih na dražbi proda (letos ni bilo licitacije, ampak določena cena 100 €), vsa zbrana sredstva so namenjena cepljenju afriških otrok proti šestim nalezljivim boleznim.

Vsem Lipovcem želimo prijetne počitnice in nasvidenje v mesecu septembru!

Avtorica: Mirjana Kavčič

Kdaj? V ponedeljek, 21. junija 2021 ob 6.53 iz Kamnika in ob 7.12 iz Domžal, vrnitev do 20.00. ure.

Kdo? Društvo Lipa Domžale, Univerza za tretje življenjsko obdobje

Naše najslikovitejše celinsko mesto, Ptuj, je bilo zaradi svoje strateške lege večkrat vpleteno v zgodovinske dogodke evropskega pomena in ga tudi obdarilo z najbogatejšo dediščino preteklosti pri nas. Ne verajmete? Pojdite z nami, da se prepričate o tem.

Svoje prvo poglavje začenja v davnini mlajše kamene dobe. Ustalil se je na križišču cest, ki so povezovale Panonsko nižino z Benetkami ter drugimi sončnimi obmorskimi mesti današnje Italije ter v drugi smeri, alpske doline z deželami Balkana.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na izletu z vlakom na Ptuj in ga spoznate pod vodstvom turističnega vodnika TIC Ptuj.

Program: Dobimo se na železniški postaji Domžale, 10 min. pred odhodom vlaka. Lahko pa vstopite na kateri koli postaji v bližini svojega doma in se dobimo v Ljubljani.

Vedno bomo vsi skrbeli, da bomo na postaji vsaj 5 ali 10 minut pred odhodom vlaka, saj veste, da vlak ne bo čakal nikogar od nas.

Vozni red:

Odhod:

Vrnitev:

1. Ob prihodu na Ptuj si bomo najprej v lastni režiji, v Bifeju Jagoda, privoščili dopoldansko kavo in osvežitev ter počakali na Turističnega vodnika za mesto Ptuj.
2. Ob 10.45 nas bo Turistični vodnik popeljal po starem delu Ptuja . V eni uri in pol nam bo predstavil znamenitosti in zgodovinske pomnike: Ptujski grad, Orfejev spomenik, Minoritski samostan, Dominikanski samostan, Mestni stolp, Mestno hišo, Miheličevo galerijo, Kurentovo sobo ter Cerkev sv. Jurija. Seznanili se bomo tudi s I. in III. Mitrejem, ki pa se nahaja zunaj mesta.
3. Po organiziranem ogledu si bomo ob 12.30 skupaj privoščili topli obrok v domači, prenovljeni Gostilni Rozika ter se odpočili.
4. Sledil bo čas še za prosto, individualno pohajkovanje, raziskovanje po mestu, ali pa po želji le uživanje ob popoldanski kavi v družbi znancev in prijateljev vse do dogovorjenega časa, ko se bomo spet zbrali in se napotili do železniške postaje, kjer bomo morali biti že ob 15.55.
5. Pot domov bo s 3 x prestopanjem do doma dinamična, da bomo komaj uspeli povzeti vtise in se dogovoriti za naslednjo destinacijo izleta.

Piporočila:

vzemite s seboj:

• glede na corona situacijo, zaščitno masko, morda tudi razkužilo,
• primerno se oblecite (čebulni sistem – hladno, toplo, šal, pokrivalo, krema za sončenje),
• primerno se obujte za hojo po asfaltu,

ne pozabite na:

• na Kartico – brezplačno vozovnico za medkrajevni promet v Sloveniji,
• Potrdilo o cepljenju (za vstop v notranje prostore restavracije je dokazilo)
• plastenko vode, malico, prigrizke, sadje…, tablete ozir. druga svoja zdravila,
• denar za svoje potrebe in
• za vsak slučaj še zložljiv dežnik,

Cena enodnevnega izleta:

Za člane društva Lipa 25,00 EUR, za nečlane 30,00 EUR,

V ceno so vključeni:

• administrativni in organizacijski stroški,
• stroški turističnega vodenja in topli obrok na Ptuju.

Na poslovnem vlaku ICS se ob predložitvi brezplačne upokojenske vozovnice doplača (cc 2,5 EUR )

Sicer pa veliko dobre volje, strpnosti in tolerantnosti prinesite s seboj in jo ohranjajte ves dan.

Opozorilo:

Vsak udeleženec je na poti odgovoren sam, zase! Potujemo v »lastni režiji«.

Gremo v vsakem vremenu.

Prijave:

Prijave se ob vplačilu cene izleta zbirajo v pisarni Društva Lipa, v času uradnih ur do zapolnitve največ 30 mest, oziroma

do četrtka, 17.junija.

Vljudno vabljeni k prijavi.

V torek, 7. junija 2021, je naša draga sošolka Vida Gliha dočakala častitljivi jubilej. Sošolke pri etnologiji smo se že takoj včeraj, saj je torek dan našega druženja na Lipi, zbrale na svečanem kosilu v Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici, ki ga je uvedlo peneče vino in šopek z voščilom in zapeto zdravico.

Marinka je za vsako udeleženko slavja prinesla vrtnico iz svojega vrta, prav tako pa nas je ob pogrinjku čakala tudi glinena ploščica z angelskim znamenjem sreče. V veselje nam je bilo sedeti  zunaj na topel, skoraj vroč dan na senčni verandi ob lipi s pogledom na vas in zeleno dolino pod nami. Narava  je počastila naše čudovito druženje, ki je zaznamovalo tudi konec tega težkega, s korono zaznamovanega leta.

Vida je doma iz Posavja, iz Brežic, zato smo študijsko leto zaključili z gradivom iz Posavskega muzeja o modelu za votiv in o prvi muzealki in pedagoginji Ivi Stiplovšek, ki je prav tako dočakala devetdeset let. Ko so prinesli torto, pa je napočil čas za slavnostne govore, najprej za tistega za Vido. Če se že ukvarjamo z etnologijo, sem zanjo izbrala ljudsko pesem:

Preluba si ti, pomlad,
kak si vesela!
Ptičica vsaka že skoraj bo pela;
prva je kukovca,
ki nas bo klicala:
»Kmetič le pojd' orat,
ženka sejat!«

Škrjanček pa prileti
s polske ravnine
ino nas gor budi:
»Pojte na njive!«
Škrjanček se gor spusti,
nam pa zažvrgoli:
»Kmetič le pojd' orat,
ženka sejat!«

Prišel bo sveti Vid,
črešnje zorijo,
fantje na travniku
rož'ce kosijo.
Ima že vsak koso,
kaj si nabrusil bo,
v jutro pa, ko je svit,
grejo kosit.

 Prepelička se oglasi
v pšenički rumenoj,
dekleta pa gor budi
v jutro ob enoj.
V jutro pa, ko je pet,
prišlo jih je deset,
'mele so srpe,
začnejo žet'.

 Prišel bo svet' Mihal'
v naše gorice,
Grozdje 'mo prešali,
pili 'mo vince.
Prišel bo svet' Martin,
z mošta postal' je vin',
žegnal ga bo Martin,
jaz ga bom pil!

- Ljudska iz Cvetkovcev pri Ormožu

»Draga Vida,

spet sem prebrala Tvoje spomine na otroštvo, da bi razbrala kaj o Tebi, se spominjala naših in najinih pogovorov…in vendar Ti, ki bi bila pri enaindvajsetih lahko moja mama, ostajaš zakrita, tajinstvena. Zato sem Ti v imenu vseh nas za voščilo namenila ljudsko pesmico, ki pomeni krožne premene letnih časov in s tem globoke življenjske premene…. Ob jubileju prejmi naše iskrene čestitke za veliko zdravja in dobre volje v naslednjem desetletju Tvojega življenja!«

Manica in Tvoje sošolke etnologinje

Vidi so pripravile sošolke še nekaj osebnih daril, posebej se je izkazala Ruša s toplim, ročno izdelanim ogrinjalom.

Nadaljevala je naša sošolka Majda:

»Čutim, da še nismo vsega povedale, in zato mi dovolite, da pridem tudi jaz do besede. Ker nismo samo tisto, kar jemo, in zrak, ki ga dihamo. Smo tudi zgodbe, ki smo jih slišali, pravljice, s katerimi so nas uspavali v otroštvu, knjige, ki smo jih prebrali, glasba, ki smo jo poslušali, in čustva, ki so nam jih prebudile slike, kipi, pesmi…

Pri etnologiji sem od vsega začetka, od leta 2007, in ker se imamo lepo, ostajam. Če smo preživele zadnje leto, bomo še kaj!… «

Nato se je prisrčno zahvalila animatorki Manici za povezovalno in organizatorsko vlogo. Zahvalile smo se tudi naši mentorici Ani za vse letošnje priprave gradiv. Jožica ji je podarila lončnico, vzgojeno iz rastline, ki jo je pred petdesetimi leti prinesla z mladinskega potepanja po Rusiji. Andreji smo se zahvalili, ker je vsa leta Vido zvesto vozila na Lipo, zdaj pa tudi na srečanja ob kavici. Sandi smo podarili cvetje, saj nam vselej pripravlja ročno narejene spomine na naša šolska in družabna druženja. Tokrat je spet prekosila samo sebe. Za vsako od nas je izdelala punčko. Vsaka je imela svoje oblačilo in svoje ime. Potem smo morale potegniti iz vrečke listke in poiskati ujemanje  imena na listku s punčkinim imenom… Tako je čas ljubeznivega in veselega druženja spolzel v pozno popoldne. Zelo dolgo se ga bomo spominjale, posebej pa Vidinega iskrenega veselja ob praznovanju jubileja.

Avtorica: Manica Perdan Ocepek