Praznovanje velike noči in šege v Sloveniji in po Evropi

Objavljeno .

sloČlanice in člani študijskega krožka ETNOLOGIJA so aktivni tudi v korona času. Kljub temu, da se zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja epidemije ne smejo družiti, ostajajo v stiku preko e-pošte in drugih sodobnih medijev. Za letošnje velikonočne praznike so pripravile zanimiv članek, v katerem predstavljajo praznovanje Velike noči in šege v Sloveniji in po Evropi.

Velika noč je poleg božiča največji krščanskih praznik, ki ga praznujemo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Je praznik veselja in upanja. Čeprav je glavnina velikonočnega dogajanja postavljena v velikonočni teden, se velikonočno obdobje začne že takoj po pustu, s pepelnično sredo. Velika noč je sicer krščanski praznik, a nekatere šege nakazujejo korenine v povezavi s prihodom pomladi in nove letine.

Z veliko nočjo se končuje postno obdobje, ki traja od pepelnične srede. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. V Sloveniji na veliko noč praznično pogrnjeno mizo zasedejo tradicionalne velikonočne dobrote – to so hren, šunka, pirhi (obarvana jajca) in potica, tudi kruh in pogače. Posebno mesto v slovenski tradiciji predstavljajo pirhi oz. obarvana jajca, ki so svojevrsten način ljudskega umetniškega izražanja; prav tako so pirhi del velikonočnih iger in tekmovanj, kot so sekanje pirhov, turčenje ali valičenje (kotaljenje) pirhov.

Čeprav je simbolika velike noči po vsem svetu podobna, pa so običaji po svetu različni.

Anglija

Angleži veliko noč imenujejo Easter. Nekateri izdelajo velikonočne košare, v katere položijo narcise in jajčka. Otroci včasih tekmujejo, kdo ima najboljšo košaro, in zmagovalec dobi velikonočno jajce. Velikonočni zajček je pomemben del velikonočne tradicije v Angliji. Ta "skrije" jajca po hiši, ki jih otroci na veliko noč iščejo. Priljubljena hrana na veliki petek so sladki sadni kruhki s križem po vrhu.

Na Škotskem imajo tudi tako imenovani Maundy Thursday ali sveti četrtek, ko se slavi dan, ko je Jezus svojim apostolom umil noge. Veliki četrtek je bil nekoč 'ovseni dan', saj so pred stoletji kmetje svoj pridelek, po navadi oves, metali v morje ter zraven recitirali molitev in prošnjo za rodno zemljo.

Italija

Italijani veliko noč imenujejo La Pasqua. Na mizi na ta dan ne sme manjkati Agnellina, posebej priljubljena velikonočna jed iz pečene jagnjetine. Otroci pa se veselijo velikonočnega kruha, ki je v obliki krone in napolnjen s pisanimi, sladkimi velikonočnimi jajčki.

Francija

Po francosko se velika noč imenuje Pâques. Glavno praznovanje se začne na veliki petek s slovesnim utišanjem zvonov, ki ne zvonijo od velikega petka do velike noči. To je znak žalovanja za križanim Kristusom. Na velikonočno jutro otroci zunaj opazujejo donenje zvonov, ta čas pa starši skrijejo čokoladna jajca.

Nemčija

Nemci veliko noč imenujejo Ostern. Na mizi na veliki petek pogosto prevladujejo ribe, na večer veliko sobote pa mnogi zakurijo kres. Na velikonočno jutro se družina zbere ob zajtrku. Starši nato skrijejo velikonočne košare s sladkarijami, pirhi in majhnimi darili. Prijatelji si izmenjajo tradicionalno ročno pobarvana jajca.

Slovaška

Praznovanje pomladi se prične že na pepelnično sredo, ki jo na Slovaškem imenujejo grda sreda in jo zaznamuje post. V tednu pred veliko nočjo sledi t.i. zeleni četrtek, ko se na družinski mizi bohotijo zelene jedi, pripravljene iz špinače ali kopriv. Tudi na veliki petek se je mesa treba vzdržati. V soboto in nedeljo dekleta pripravljajo jedi, ki se ne razlikujejo veliko od tipičnih slovenskih – nepogrešljive so pisanice, potice, vanočke, podobne našemu šarklju, šunka ter seveda hren. Po navadi pripravijo tudi več vrst solat.

Velikonočnega ponedeljka se na Slovaškem zlasti veselijo fantje in moški. Že od nekdaj namreč verjamejo v očiščevalno moč vode in se veselijo prav posebnega obreda, ki ga 'zakuhajo' dekletom. Dekleta ta dan ostanejo doma in že navsezgodaj jih čaka nič kaj prijetna budnica. Moški družinski člani jih namreč za zdravje, lepoto in pamet polijejo s hladno vodo, v sodobnejših časih jih položijo kar v banjo in izdatno oprhajo.

Nizozemska

Po nizozemsko se velika noč imenuje Pasen ali Pasen Zondag. Po vsej državi praznujejo veliko noč kot velik praznik pomladi. Za velikonočno večerjo okrasijo mizo s pobarvanimi jajci in zgodnjim cvetjem. Ena najbolj priljubljenih velikonočnih jedi je sladek kruh, polnjen z rozinami in ribezom.

Švedska

Švedi jo imenujejo Påskdagen. Jajce, simbol življenja in vstajenja, se pojavlja v vseh velikonočnih jedeh in velikonočnih igrah. V vsakem gospodinjstvo je barvanje jajc posebna zabava. Kotaljenje jajc pa je priljubljena velikonočna zabava najmlajših. Na velikonočni večer zanetijo kres, tradicionalni pa so tudi ognjemeti. Na sveto nedeljo je po navadi na mizi losos, ob njem pa veliko krompirja in seveda jajca.

Kako pa pri vas doma praznujete veliko noč?

 

Članice in člani študijskega krožka Etnologija vam želimo vesele velikonočne praznike!

 

Virtualni koncert ob materinskem dnevu

Objavljeno .

DSC01788Materinski dan je neformalen praznik posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni, vendar so ta praznik najprej praznovali ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec, ko v Katoliški cerkvi obhajajo praznik Gospodovega oznanjenja. 

V Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale so za materinski dan pripravili virtualni koncert, na katerem so nastopili ljudski godci, citrarke, kitaristi in pevka Barbara PavličRok Felicijan, Silva Hafner – recitacija v angleščini ter literatke. Koncert je napovedovala Mira Smrkolj.

Ob koncertu so pripravili tudi pestro razstavo različnih umetniških stvaritev, ki jih  v raznih krožkih v Društvu Lipa izdelujejo slušatelji pod vodstvom različnih mentorjev. Svoje umetniške izdelke so razstavile članice in člani likovnega krožka pod vodstvom mentorice Marije Mojce Vilar, izdelovalci mozaikov pod mentorstvom Aljaža Vidrajza, keramičarji pod mentorstvom Brede Podbevšek, UNICEF – izdelava punčk iz cunj pod mentorstvom Metke Paternoster ter klekljarice pod mentorstvom Marije Rupert.

Koncert za materinski dan, ki smo ga posneli v prostorih Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, je potekal po priporočilih NIJZ. Program se je začel z uvodnikom, ki ga je prebrala Mira Smrkolj – članica društva Lipa Domžale. Po uvodu so zaigrale Sončnice, skupina citrark in Tempo, skupina kitaristov pod vodstvom prof. Damjane Praprotnik. Ob spremljavi citrark in kitaristov je sledil nastop pevke Barbare Pavlič, nato pa so z recitacijami program popestrile članice literarne skupine Društva Lipa Domžale (Mira SmrkoljJanka JermanMija Stupica ter Marija Dodič)Silva Hafner pa je recitirala v angleškem jeziku.

V programu so nastopili še Rok Felicijan – osmošolec OŠ Domžale, ljudski godci Društva Lipa Domžale, ki jih zastopata prof. Peter Napret in Silvo Girandon, nastopili pa so prof. Peter Napret na citrah in violini, Silvo Girandon na orglicah, Viktor Jemec na orglicah in Kamilo Domitrovič na klarinetu ter duo Damjana in Barbara, (Barbara Pavlič in prof. Damjana Praprotnik), ki sta predstavili priredbo »Ne bodi kot drugi« (Gorazd Čepin, Ditka; Feri Lainšček).

Virtualni koncert ob materinskem dnevu si lahko ogledate na POVEZAVI TUKAJ.

Naš pesnik Feri Lainšček je v pesmi MAMA napisal:

»Ni večjega bogastva na tem planetu,
kot je ljubezen v srcih vsem mam na svetu.«

Drage mame! Hvala vam za vašo ljubezen in skrb.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

DSC01754

DSC01749

DSC01780

DSC01786

DSC01788

DSC01814

DSC01815

DSC01822

DSC01798

DSC01834

DSC01751

DSC01756

DSC01758

DSC01759

DSC01762

DSC01764

DSC01765

DSC01773

 

Slikanje po Bredino - razstava slik in grafičnih odtisov Brede Cerar

Objavljeno .

DSC01948S tematsko in likovno pestrim izborom likovnih del se v Menačenkovi domačiji tokrat predstavlja Breda Cerar z Vira pri Domžalah, izbranka 8. likovnega natečaja Ustvarjalnost kiparja Franceta Ahčina v Menačenkovi domačiji. Breda Cerar je dolgoletna članica Likovnega krožka Društva Lipa Domžale, Univerze za tretje življenjsko obdobje.

8. likovni natečaj Ustvarjalnost kiparja Franceta Ahčina v Menačenkovi domačiji, ki je potekal lani, je simbolično zaključil Ahčinovo leto ob praznovanju 100-letnice rojstva tega kiparja, rojenega v Menačenkovi domačiji. V kategoriji Slikarstvo je z delom Potovanje čez morje (akril na platnu, grafika 2020) prvo nagrado prejela njihova dolgoletna članica Likovnega krožka Društva Lipa Domžale Breda Cerar. S tem si je tudi prislužila samostojno razstavo v Menačenkovi domačiji, katere ogled bo v živo možen od 17. marca 2021, dalje, v skladu ukrepi in navodili NIJZ. Razstavo so poimenovali »Slikanje po Bredino« Na virtualnem odprtju razstave je potekal tudi pogovor z avtorico, ki ga je vodila Katarina Rus Krušelj. Odprtje razstave in pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.

»S tematsko in likovno pestrim izborom likovnih del tokrat predstavljamo Bredo Cerar iz Vira pri Domžalah, izbranko 8. likovnega natečaja »Ustvarjalnost kiparja Franceta Ahčina« v Menačenkovi domačiji. Njeno slikarsko delo je prepričalo z enostavno, a hkrati dramatično in kompozicijsko nabito likovno rešitvijo, ki vključuje prepoznavno figuro kiparja Franca Ahčina, rojenega pred stotimi leti v Menačenkovi domačiji«, je ob odprtju razstave dejala Katarina Rus Krušelj, ki je tudi povedala, da Menačenkova domačija letos obeležuje deseto leto, odkar je domačijo pod okrilje vzel Kulturni dom Franca Bernika Domžale.

Breda Cerar v Menačenkovi domačiji razstavlja veliko zbirko svojih slikarskih umetnin, ki so ustvarjene s posebnim tehničnim postopkom »reliefni barvni odtis na platnu«. S tem tehničnim postopkom je avtorici razstave uspelo oblikovati prepričljivo živost linije ter z igro prepleta vsebine in tehnike ustvariti všečno likovno celoto. S tovrstno grafično igro se ukvarja predvsem v zadnjem času, saj ji ustreza neklasični način ustvarjanja. Avtorica razstave je v pogovoru dejala, da ji slikarski realizem ni blizu. Raje igraje poseže v sliko, jo preoblikuje in namenoma spremeni po njeno - Bredino.

DSC01945

»Svoje likovno izpopolnjevanje sem pričela pred 12 leti, ko sem se vključila v slikarsko skupino Društva Lipa, Univerze za tretjo življenjsko obdobje Domžale. Pod mentorstvom dipl. slikarke Marije Mojce Vilar se učim »likovnega izražanja, ki je delo rok, srca in uma, da znamo to lepoto občutkov preliti na slikarsko platno«, ustvarjam pa tudi v zavetju svojega doma. Ljube so mi predvsem interpretacije znanih slikarskih mojstrov Monet, Chagall, Picasso«, je povedala razstavljavka Breda Cerar. In interpretacije teh mojstrov je pripravila za prvo samostojno razstavo. Predvsem abstraktne reliefne odtise in slikane ženske figure. Po Bredino.

Ob koncu pogovora se je slikarki in avtorici razstave Bredi Cerar s šopkom za odlično razstavo zahvalila Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter ji zaželela še veliko ustvarjalnih let in razstav, bodisi skupinskih ali pa samostojnih, kot je ta v Menačenkovi domačiji.

Ogled razstave V ŽIVO bo možen od 17. marca 2021 dalje. Odprto bo v skladu z aktualnimi ukrepi Covid-19. V Menačenkovi domačiji se že veselijo vašega obiska. Avtorica se bo v živo razstavi pridružila 25. marca 2021 med 10. in 12. uro. 

 Video od odprtja razstave si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video; Miro Pivar

 DSC01977

DSC01951

DSC01962

DSC01965

DSC01914

DSC01916

DSC01918

DSC01919

DSC01920

DSC01921

DSC01924

 

DSC01972

DSC01973

DSC01977

 

Voščilo ob dnevu žena

Objavljeno .

red roseDrage članice Društva Lipa Domžale, ob vašem prazniku vam iskreno čestitamo z upanjem, da se kmalu srečamo v prostorih društva.

Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale

Slovo

Objavljeno .

Ani Jamnik

Včeraj se je v šestinosemdesetem letu poslovila naša draga Ani Jamnik. Rojena je bila v trdni kmečki družini Prijatelj - ime je znamenje - v Ribnici. Ko smo delile in zapisale zgodbe naše mladosti, je pripovedovala o zelo lepem, srečnem otroštvu in dobrih starših. Poročila se je z učiteljem, s katerim sta se čudovito razumela, in imela hčer in sina. Žal je zgodaj ovdovela, potem pa zaradi hude bolezni izgubila še hčer. Na Lipi se je pridružila našemu razredu etnologije, in čeprav je bila tiha in zadržana, nam je podarila veliko blage prisotnosti in topline. Pečo, del narodne noše, ki bi jo morala podedovati hči, je iz vsega srca podarila naši mentorici Ani. Zelo jo bomo pogrešale.

V imenu sošolk in mentorice Ane Beno Vrtovec zapisala Manica Perdan Ocepek