Ogled je v petek, 21. aprila 2023 pripravila Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale. Ob 8. uri je bil odhod iz Domžal. Avtobus je bil polno zaseden, to pomeni, da je izlet vsebinsko zanimiv. Jutranji pozdrav predsednika. Mikrofon je predal vodiču g. Venčeslavu. Naše popotovanje se je začelo s smerjo proti Ptuju in naprej proti meji na Hrvaško.

Naš prvi cilj je bil ogled dvorca Trakoščan. Dvorec zgrajen v 13. stoletju se bohoti v vsej svoji veličini na južnih pobočjih Brezove gore. Naš vodnik nam je nakazal protokol ogleda. Dvorec Trakoščan je srednjeveški grad v hrvaškem Zagorju in je kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena.

Sedaj je v lasti države Hrvaške, ki ga uporablja kot muzej. Ime naj bi dobil po vitezih Kozjanskih, ki naj bi bili gospodarji v zgodnjem srednjem veku. Vendar listine govorijo drugače, kralj Sigismund Luksemburški je podarili grad celjskemu grofu Hermanu II. Po burni zgodovini nazadnje pride v fevd Juriju Draškoviću, ki je grad odkupil. Po drugi svetovni vojni je grad denacionaliziran in pride v roke drže. V samem dvorcu se je možno sprehoditi čez prostore v štirih nadstropjih (knjižnica, molilnica kuhinja viteška dvorana , dnevne sobe, spalnice, atelje Juliane Erdody in orožarna). V prostorih je razstavljeno obdelano pohištvo. Pod gradom se vije jezero, žal v njem trenutno ni vode. Čas je bil naš gospodar, in smo se morali podati naprej na pot.

Lepoglava, Muzej čipk in čipkarstva. Lepoglavske čipke, so znane po celem svetu. Zadruga je osnovana leta 2003 na pobudo mesta Lepoglava. Čipki je pretilo izumrtje, ker so jo ustvarjale samo starejše žene. Po temeljiti prenovi: program temelji na šolanju mladih čipkaric. Tečaj traja šest mesecev na tečaju osvojijo kvaliteto izdelave čipke. Danes imajo 40 aktivnih čipkaric. Njihove čipke so mednarodno nagrajene in 0d 2009 leta tudi uvrščene na UNESKO-v seznam. Prirejajo tudi vsakoletni mednarodni festival čipk, podobno kot v Idriji. V tem mestu je prekrasna baročna cerkev iz 15 stoletja. Zraven stoji Pavlinski samostan iz 13.stoletja . Od tu so se Pavlinci naselili tudi v samostan Olimje pri Podčetrtku. Nosijo zanimivo oblačilo, belo kuto in črn plašč. Lahko bi še naštevali in opisovali vendar smo morali naprej.

Pot nas vodi do Krapine, kjer se nahaja muzej Krapinskega neandertalca. Muzej stoji v bližini najdišča Hušnjakovega hriba. Muzej je multimedijsko in tehnološko opremljen. Najdišče je predstavljeno na sodoben način. Poslopje muzeja je sodobno zasnovano, a vseeno imaš občutek kot da vstopaš v jamo. Ima dve etaži, prične se z dvorano, kot neandertalsko bivališče. Tu smo si ogledali film, kjer dobiš občutek kako so živeli neandertalci. Prikazan je nastanek sveta vse od velikega poka in nastanka zemlje do pojava praljudi in današnjega človeka . Prehod je spiralno speljan do krapinske naselbine. Muzej predstavlja kako je nastal svet. Konča se tako, da te pripelje v razvoj današnjega človeka.

smo končali z našimi ogledi, čakala nas je vožnja proti domu. Vodič je bil odlično pripravljen . Sledil je postanek v Šentjurju pri Celju v prijetnem gostišču Bohorč, kjer smo bili postreženi z okusnim poznim kosilom. Klepetavo in malo utrujeno smo jo mahnili proti domu.

Zaključili smo niz enodnevnih izletov, ki so bila pripravljena na Univerzi za tretje življenjsko obdobje za šolsko leto 2022-2023. Leto teče in smo v pričakovanju novih predlogov.

Zapisala: Majda Šraj: Foto: Arhiv društva

Velikokrat si izposojamo dele tega Župančičevega verza, tokrat si ga je dr. Ana Vrtovec Beno, ki je v Gorenjskem muzeju v Kranju pripravila razstavo o nesnovni kulturni dediščini Gorenjske z naslovom Iz roda v rod. Kranjski muzej praznuje sedemdesetletnico delovanja in to je ena od mnogih razstav v počastitev tega jubileja. Hkrati mineva dvajset let od podpisa UNESCO Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, 2003; Slovenija ga je ratificirala leta 2008. »V samem jedru tega dokumenta so namreč ljudje – skupnosti, skupine in posamezniki, ki svoje prakse, predstavitve, izraze, znanja in veščine prenašajo iz roda v rod, jih vedno znova ustvarjajo v odzivu na svoje okolje, v sozvočju z naravo in kulturo, iz njih črpajo svojo identiteto in pripadnost.« (Ministrstvo za kulturo RS). V register nesnovne dediščine je vpisanih 107 enot, od tega šest tudi na Unescov reprezentativni seznam, od tega z Gorenjske Škofjeloški pasijon in klekljanje čipke iz Železnikov in okolice.

Dr. Ana Vrtovec Beno je bila mentorica skupine etnologija pri Lipi skoraj deset let, zato članice te skupine spremljamo njeno delo. Na otvoritvi razstave v četrtek, 20. 4. 2023, sva bili njena naslednica Tina Krašovic, animatorka skupine in še nekaj članov Lipe. Verjamem, da bo res zanimiva razstava zagotovo privabila še druge obiskovalce. Zbrane so pozdravili župan Kranja gospod Matjaž Rakovec, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, ki koordinira raziskovanje nesnovne dediščine in vpise v Register, ga Natalija Polenec, in direktorica Gorenjskega muzeja mag. Natalija Žibert. Kulturni program je popestril Pihalni orkester Mestne občine Kranj, ki deluje od leta 1898, torej že sto petindvajset let. Povabili so ga, ker bo tudi godbeništvo vsak čas vpisano v Register nesnovne dediščine na Slovenskem. Z domžalskega konca je na razstavi predstavljeno pletenje slamnatih kit, iz Komende pa potičnice kot umetnost lončarskih izdelkov. Meni je posebej ugajalo spoznanje, da je tudi Bralna značka vpisana v Register slovenske nesnovne dediščine. Bilo je res "fajǝn" (povedano z gorenjskim narečjem), saj so na koncu postregli z najboljšo slovensko kranjsko klobaso in potico, orehovo in pehtranovo, ki prav tako spadajo med nesnovno dediščino (seveda recepti in priprava). Animatorka sem Ani v imenu etnologinj in Lipe, Domžale čestitala s skromnim šopkom.

Zapisala Manica Perdan Ocepek, animatorka etnologije