Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale s svojim 26-letnim delovanjem omogoča aktivno preživljanje starejšim, ne glede na stopnjo formalne izobrazbe, politično, narodnostno ali versko pripadnost, oziroma drugo osebno okoliščino. Vsi se srečamo enkrat z obdobjem, ki mu rečemo »tretje življenjsko obdobje«. To je čas, ko nam kar naenkrat lahko postane dolgčas in vključitev v dejavnosti, ki jih ponuja društvo Lipa, je lahko priložnost za nova doživetja in izkušnje. V društvu lahko tako pridobivate ali obnavljate znanje v različnih dejavnostih, se udeležujete kulturnih dogajanj delavnic, v športno rekreativnih skupinah poskrbite za svoje fizične sposobnosti, v zanimivih strokovno vodenih izletih pa si ogledate kulturne, naravne in zgodovinske zanimivosti doma in v tujini. Ko prisluhnemo sebi, zadostimo željam in potrebam, za kar v času aktivnega dela ni bilo časa, lahko rečemo, da ustrežemo svoji duši.

Eden od krožkov, ki jih izvajajo v Društvu Lipa Domžale, je tudi Literarni krožek, kjer slušateljice z mentorico Jano Ozimek ustvarjajo svoje projekte, pišejo pesmi, zgodbe, haikuje … Ena od prvih slušateljic tega krožka v 26-letnem delovanju društva je Janka Jerman, ki je letos v samozaložbi izdala že šesto knjigo pesmi.

Predstavitev pesniške zbirke avtorice Janke Jerman z naslovom Aritmija duše je v večnamenskem prostoru v Knjižnici Domžale, potekala v sredo, 25. oktobra  2023. Pesniško zbirko je predstavila avtorica s sodelovanjem članic literarnega krožka Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Pogovor je vodila sedanja mentorica literarnega krožka Jana Ozimek. Nastopila je glasbena skupina bodočih mladih zdravnikov. Med pogovorom so nekaj pesmi Janke Jerman iz prejšnjih knjig prebrale članice Literarnega krožka Mira Smrkolj, Lili Jaševec, Milojka Lunar, Mija Stupica, Marta Smrkol, Milena Šuštar, Marija Dodič ter Mija Jerman. Nekaj pesmi iz nove pesniške zbirke pa je prebrala avtorica sama.

Janka Jerman je priromala do svojega osemdesetega leta. V svet je pogledala na prvi poletni dan leta 1943 v Domžalah, kjer je tudi odraščala med potepanji ob Mlinščici, Bistrici in Šumberkom, v objemu stare vrbe ob učenju, branju in sanjarjenju. Že takrat so nastajale pesmi, a si jih ni upala nikomur pokazati. Tudi pozneje so ostale v predalu. Študirala je za učiteljico in to tudi postala. Sledila so leta, ko se je življenje odvijalo med službo in družino. Tudi v tem času je pisala za svojo dušo. A pesmi so ostale tudi tokrat v predalu. Ko pa se je upokojila in vpisala v Društvo za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju Lipa Domžale, pa je zbrala pogum, da so dolgo skrite pesmi šle med ljudi. K temu so pripomogle številne vzpodbude, da naj svoje pesmi predstavi v knjižni izdaji. Kar dobro so bile sprejete in Janka si želi, da bodo bralci tudi to, šesto knjigo radi vzeli v roke.

Publikacije, ki jih je Janka izdala v samozaložbi:

• SLEDI V ČASU, pesniška zbirka, samozaložba, Radomlje 1999
• SENCE V SONCU, pesniška zbirka, samozaložba, Radomlje 2001
• SPEVI VETRA, haiku, samozaložba, Radomlje 2002
• NI ŠE PADLA SLANA, pesniška zbirka, samozaložba, Radomlje 2010
• KO JE ŽIVLJENJE ŠE SANJALO, spomini, samozaložba, Radomlje 2013
• ARITMIJA DUŠE, pesniška zbirka, samozaložba, Radomlje 2023

Ob koncu je nekaj besed spregovoril tudi predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Marjan Ravnikar ter ob podaritvi šopka cvetja čestital Janki Jerman za izdano odlično šesto pesniško zbirko. Tudi sama se je zahvalila vsem, ki so pripomogli k tako lepemu vzdušju ob večeru predstavitve njene pesniške zbirke. Velike zahvale je bil deležen tudi izkušeni pomorščak Mitja Zupančič, sicer uveljavljeni publicist, novinar in pisatelj o lepotah Jadrana, ki je Janki Jerman veliko pomagal pri izdajah z naslovnicami in tudi drugače, da so pesniške zbirke ugledale luč sveta v taki obliki.

Video posnetek predstavitve pesniške zbirke Janke Jerman si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Letos UNICEF-ove punčke iz cunj praznujejo poseben rojstni dan: 20 let! Projekt je nastal po vzoru iz Italije, pri nas pa so ga začele prostovoljke iz Nove Gorice. V projektu že 19 let srčno sodelujejo tudi prostovoljke Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.

Otrokom lahko pomagate tako, da si izberete svojo Punčko iz cunj na tej povezavi.  

Avtor: Miha Ulčar; Foto: UNICEF Slovenija, Mirjana Kavčič

V petek, 6.oktobra 2023, na lep sončen dan, smo se člani društva LIPA, polni pričakovanj odpravili na sever, v Avstrijo in Nemčijo. Naš cilj je bil obisk Orlovega gnezda, Hitlerjevega nekdanjega gorskega zatočišča na Bavarskem, in Salzburga, baročnega mesta ob reki Salzach, glavnega mesta istoimenske pokrajine na severovzhodu Avstrije, kjer se prepletata arhitektura in narava, umetnost in kultura, tradicija in sodobnost ...

Pot nas je vodila skozi Karavanški predor mimo Beljaka in naprej po Turski avtocesti čez Visoke Ture do Berchtesgadna na Bavarskem. Vozili smo se skozi številne predore, pogled na s soncem obsijane hribe posejane z ljubkimi vasicami je bil neprekosljiv. V Berchtesgadnu – mestecu, ki je v zgodovini bilo počitniško pribežališče nacističnih veljakov, smo prestopili na posebne avtobuse, ki so na sekundo točno odpeljali s parkirišča in nas po ozki in vijugasti cesti (katere izgradnja je, preračunano v današnjo valuto, že leta 1937 stala okoli 150 milijonov evrov), v 15 minutah in po premaganih 800m višinske razlike, varno pripeljali do v skalo vklesanega parkirišča na višini 1710 metrov. Od tam naprej smo se skozi 124 metrov dolg predor napotili do s stenskimi ogledali in zlatimi medeninastimi ploščami opremljenega dvigala, ki nas je popeljalo 124 metrov visoko do Orlovega gnezda.

Orlovo gnezdo (1834 m) je Hitler dobil v dar od svojih privržencev za svoj 50. rojstni dan. Tako stavba kot tudi cesta sta bili zgrajeni v pičlih 12 mesecih. Hitler, ki se je bal višine, ga je obiskoval le, ko je sprejemal tuje diplomate in svoje somišljenike. Med drugo svetovno vojno je Orlovo gnezdo ostalo nepoškodovano. Danes je Orlovo gnezdo magnet za množico obiskovalcev – nedotaknjen in obkrožen z vršaci. Dneva si nismo mogli izbrati boljšega. Sonce in osvežujoč gorski zrak, čudoviti razgledi na okoliške hribe in Kraljevo jezero v dolini, pogled na bližnji Watzmann-tretjo najvišjo nemško goro, na katero se je kot prvi povzpel naš Valentin Stanič v letu 1800... in preleti kavk in krokarjev. Zadovoljni smo se z avtobusi vrnili do parkirišča in kmalu odpeljali v 30 km oddaljeni Salzburg, ki je svoje ime dobil po soli, ki se še danes pridobiva iz rudnikov v okolici.

Nekdanja prestolnica neodvisne knezoškofovske države je danes s 157.000 prebivalci četrto največje mesto v Avstriji. Leži v kotlini, skozi središče mesta teče reka Salzach. Najbolj znan Salzburžan je vsekakor Wolfgang Amadeus Mozart (rojen leta 1756), od kulturnih dogodkov ne smemo pozabiti na vsakoletni Salzburški festival, ko se celo mesto spremeni v oder, glasbeni film »Moje pesmi, moje sanje« pa je Salzburg ponesel v svet. Danes je mesto Salzburg uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine.

Mi smo se po Salzburgu sprehodili skupaj z našim vodičem g. Andrejem, mimo pokopališča (vsem dobro znanega iz muzikla), čez zgodovinsko središče mesta, mimo salzburške stolnice, mimo Stare in Nove Rezidence, po največji nakupovalni ulici - Žitni ulici (Getreidegasse), kjer stoji Mozartova rojstna hiša, do dvorca Mirabell. Mirabell, ki ga je leta 1606 dal zgraditi salzburški nadškof za svojo ljubico, je danes zaradi svojih vrtov ena izmed najbolj znanih turističnih točk v mestu.

Nekaj prostega časa je vsak nato izkoristil po svoje ... potem pa skupaj nazaj do avtobusa, in še prej skupinski posnetek na Mozartovem trgu.

Utrujeni, ampak zadovoljni, smo v večernih urah prispeli v Domžale.

Zapisala: Vilma Šabec; Foto: Arhiv Društva Lipa Domžale