Člani Društva Lipa obiskali čokoladnico Zotter in Gradec
Sredi decembra smo se, kot že nekaj preteklih let, z Društvom Lipa odpravili na ogled božičnih lučk in stojnic, tokrat v Gradec. Izlet v sosednjo Avstrijo smo sklenili združiti z ogledom znamenite čokoladnice Zotter.
Poln avtobus nas je preko Šentilja in kratke poti po avstrijski Štajerski mimo visoko izpostavljenega gradu Riegersburg pripeljal v vasico Bergl, kjer kraljuje čokoladnica Zotter, ki pa je več kot družinsko podjetje za proizvodnjo čokolade.
Zaradi obilice obiskovalcev, ki morajo slediti urniku, smo se najprej odpravili na zunanji del posestva, ki nas je vabilo z zanimivimi in atraktivnimi instalacijami: humorne in barvite skulpture, podobe živali iz železne pločevine, pa krogle in stožci neverjetnih razsežnosti. Obsežno posestvo s številnimi živalmi je verjetno bolj zanimivo v nezimskih mesecih, nas pa je presenetilo pokopališče čokolad s številnimi nagrobniki „propadlih projektov“, proizvodov, ki so jih iz različnih razlogov opustili.
Kar hitro smo se odpravili v proizvodni del družinskega podjetja, ki se pohvali z najboljšo avstrijsko čokolado in prepričali smo se, da je res tako. Z uvodnim filmom nas je lastnik Josef Zotter popeljal v tropske gozdove Azije in Južne Amerike, kjer v neposrednem sodelovanju z domačini zagotavlja najboljšo ekološko pridelano kakavovo zrnje. Razložil je filozofijo družinskega podjetja, ki prisega na pravično trgovino in organsko pridelavo. Transport kakavovih zrn do tovarne daje kar se da majhen ogljični odtis, tudi vsa energija za proizvodnjo je zelena. Zlahka smo sledili celotnemu procesu proizvodnje čokolade, skozi steklene stene smo opazovali praženje kakvovih zrn, pripravi kakavove mase in kakavovega masla, izdelave čokoladnih tablic in najrazličnejših čokoladnih poslastic. Pa nismo le gledali. Vzporedno z dogajanjem za steklom v proizvodnih dvoranah smo se sprehajali po hodnikih, ki so ponujali vse bogastvo čokoladnih okusov tudi v pokušanje. Ponudba okusov je bila raznovrstna, menda preko 500 različnih, pa tudi metode, kako jih ponujajo, sila izvirne: od fontan, rezervarčkov s kremasto vsebino, ki jo iztisneš na posebno žličko in potem poližeš, do miniaturnih gondol, ki pripeljejo vzorčke po žičnici do mali mešalcev, v katerih se vrtinčijo pralineji. Posladkaj se, pojej, kolikor ti srce poželi in želodec prenese. Seveda smo preverili tudi ponudbo trgovine in zlahka zapravili nekaj deset evrov.
Polni čokoladnega adrenalina smo se odpravili proti Gradcu, da si ogledamo predbožični utrip enega večjih avstrijskih mest. Z avtobusnega postajališča v parku blizu mestnega središča smo se podali skozi gost gozd brezštevilnih jelk, ki so čakale na kupce, da jih ponesejo v domove in praznično okrasijo. Nekatere so bile prav mogočne, visoke in košate, ki bodo, kot tudi majhne, tačas, ko tole berete, končale, upam, kot biomasa na kompostnem kupu.
Po ogledu mestnih znamenitosti, Katedrale, ledenih jaslic v deželni hiši, „mestnih pljuč“, arhitekturnega spomenika, nastalega v letu evropske prestolnice kulture, smo se posvetili božičnemu vzdušju lepo okrašenih trgov s pestro ponudbo na stojnicah, tudi značilno avstrijsko: hrenovkam, klobasam in kuhanemu vinu.
Lep dan, tudi vreme nam je bilo naklonjeno, je hitro minil. Čakamo naslednje druženje, tokrat v sosednji Italiji.
Andreja Pogačnik Jarc
Predstavitev naših študijskih krožkov na razstavi v Knjižnici Domžale
V Knjižnici Domžale je od ponedeljka, 13. novembra 2023, na ogled postavljena razstava, ki predstavlja študijske krožke, ki potekajo v okviru Društva Lipe - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale.
Na razstavi v knjižnici Domžale si lahko ogledate praktične prikaze izdelkov, katere izdelujejo slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Da se boste lažje odločali za vpis na našo univerzo, si lahko pri vhodu vzamete brošuro s vpisanimi programi. Razstava je na ogled v času uradnih ur knjižnice vse do 1. decembra 2023.
V letošnjem letu so dodali še naslednje študijske krožke: PEVSKI ZBOR, RAČUNALNOŠTVO, UČENJE HARMONIKE IN FLAVTE.
Vljudno vabljeni k vpisu. Več informacij lahko dobite na naši spletni strani ali se oglasite v tajništvu v času uradnih ur.
Glasbene skupine Društva Lipa Domžale že 10 let med strunami
Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale je v sredo, 8. novembra 2023, v Kulturnem domu Groblje pripravilo koncert ob 10-letnici glasbenih skupin citrark in kitaristov ter predstavitev zbornika. Glasbene skupine, ki so vključene v študijske programe v Društvu Lipa Domžale, v letošnjem letu obeležuje 10 let ustvarjanja na citrah in kitarah. Ob 10-letnem jubileju so pripravili predstavitev ZBORNIKA s koncertom citrarjev in kitaristov društva Lipa. Ob koncertu so imeli tudi razstavo starih citer in kitar, katere so si obiskovalci z zanimanjem ogledali.
Področje glasbe v Društvu Lipa je prisotno že desetletje in je postalo pomemben del kulture v naši občini, nastopi Lipinih glasbenih skupin pa so znani tudi v sosednjih občinah, nemalokrat pa so se pojavljali tudi v različnih krajih Slovenije in izven meja naše države. Koncerta s predstavitvijo Zbornika so se udeležili poleg številnih obiskovalcev mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, Borut Ernestl, podžupan Občine Domžale, Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale, Metka Zupanek, častna predsednica Društva Lipa Domžale, Vera Banko, predsednica Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale, Klavdija Gregorin Štiftar, vodja JSKD OI Domžale in še nekateri gostje.
Ta večer je pripadel citrarski in kitarski skupini, ki sta s svojim igranjem in tudi petjem navdušili zbrano občinstvo. Zahvala gre predvsem vsem mentorjem, posebej prof. Damjani Praprotnik in v zadnjem letu Jasmini Levičar, ki s citrarkami neumorno prebirata skladbe iz strun citer ter seveda tudi Petra Mesića, ki ubira strune s svojimi kitaristkami. “Omeniti pa moramo tudi prof. Petra Napreta ter njegove sodelavce, ki so vsi skupaj pripomogli k uresničevanju sanj in želja Lipinih glasbenic in glasbenikov, slednje žal pogrešamo, ki z veliko ljubeznijo pridobivajo vedno nova znanja pri igranju citer ter vso svojo ljubezen, največkrat do slovenske pesmi, posredujejo vsem, ki radi prisluhnejo zvenu citer in njihovim melodijam. Obenem pa lahko zapišemo, da je prav igranje citer v okviru Lipine univerze pripomoglo, da so citrarske skupine dobili tudi drugje – v kulturnih društvih ter da so Lipine citrarske in kitarske glasbene skupine povsod dobrodošle,” je v svojem govoru povedal Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale.
V nadaljevanju je Ravnikar povedal, da njihove glasbene skupine polepšajo različne prireditve v Društvu Lipa ter jim izrekel čestitke: “Ko se ob 10-letnici glasbenega ustvarjanja naših glasbenikov njim in njihovim mentorjem iskreno zahvaljujem tako v svojem imenu kot imenu vseh, ki so jim radi prisluhnili, si želim, da bi tudi v prihodnje glasba ostala eden izmed vselej rado obiskanih področij v naši univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale in da bi ljubezen do citer, kitar in drugih instrumentov spremljala tako naše slušatelje kot slušateljice ter vse, ki jim radi prisluhnemo, saj nam glasba lepša jeseni življenja.”
Po nagovoru Marjana Ravnikarja in mag. Renate Kosec, županje Občine Domžale, je Klavdija Gregorin Štiftar podelila bronaste značke Vinka Štrucla za več kot deset letno udejstvovanje na inštrumentalnem glasbenem področju ljubiteljske kulture. Za več kot deset letno udejstvovanje so bronasto značko Vinka Štrucla prejeli: Ivanka Hočevar Istenič, Marija Ivica Lavrenčič, Draga Lavrič, Jasmina Levičar, Ana Limoni, Frančiška Majhenič, Petar Mesić, Damjana Praprotnik, Breda Rudel, Andreja Trontelj ter Francka Us.
V teh desetih letih se je zaigralo in odpelo veliko domačih in tujih pesmi. Tako so v desetih letih citrarske skupine Sončnice in Kresničke ter kitaristi Tempo in Tesere izvedli veliko pesmi v priredbi prof. Damjane Praprotnik, veliko pa so jih zaigrale v priredbi drugih priznanih slovenskih citrarjev. Na odrih se je v desetih letih zvrstilo veliko slovenskih in tujih Božičnih pesmi, Cerkvenih in klasičnih pesmi, ljudskih in ponarodelih pesmi, otroških pesmi, domačih in tujih popevk, dalmatinskih melosov ter narodno zabavne glasbe.
Citrarke in kitaristi so za jubilejno deseto leto ustvarjanja pripravili lep izbor pesmi uglasbene za citre in kitare, nekaj pesmi so ob igranju na inštrumente tudi zapele. Ob koncu se je predsednik Društva Lipa Marjan Ravnikar z šopki zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu odličnemu glasbenemu večeru. Naj citre še naprej odmevajo po ulicah in dvoranah, navdihujejo ljudi in prinašajo radost ter ljubezen do glasbe. Naj skupaj gradijo mesto glasbe, citrarsko mesto, ki je vir navdiha za našo in za prihodnje generacije. Čestitke vsem glasbenicam in glasbenikom za vztrajanje in in uspešno delo. Skupaj ste močni in skupaj zmorete.
Video posnetek prireditve si lahko ogledate na povezavi tukaj.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
10 let med strunami
Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale vas v sredo, 8. novembra 2023, ob 19. uri vabi na predstavitev zbornika in koncert glasbenih skupin, ki bo potekal v Kulturnem domu Groblje.
Glasbene skupine, ki so vključene v študijske programe v Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale v letošnjem letu obeležuje 10 let ustvarjanja na citrah in kitarah. Ob 10-letnem jubileju so pripravili predstavitev ZBORNIKA s koncertom citrarjev in kitaristov društva Lipa, ki bo potekal v sredo, 8. novembra 2023, ob 19. uri v Kulturnem domu Groblje.
Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale je pred prihajajočim dogodkom povedal, da ga veseli, da je področje glasbe v njihovi Lipi prisotno že desetletje in je postalo pomemben del kulture v naši občini, nastopi naših glasbenih skupin pa so znani tudi v sosednjih občinah, nemalokrat pa so se pojavljali tudi v različnih krajih Slovenije: "Posebej to lahko zapišem za citrarske in kitarske skupine ter se ob tem iskreno zahvalim vsem mentorjem, posebej Damjani Praprotnik in v zadnjem letu Jasni Levičar. Omeniti pa moram tudi prof. Petra Napreta ter njegove sodelavce, ki so vsi skupaj pripomogli k uresničevanju sanj in želja naših glasbenic in glasbenikov, slednje žal pogrešamo, ki z veliko ljubeznijo pridobivajo vedno nova znanja pri igranju citer ter vso svojo ljubezen, največkrat do slovenske pesmi, posredujejo vsem, ki radi prisluhnejo zvenu citer in njihovim melodijam. Obenem pa lahko zapišem, da je prav igranje citer v okviru naše univerze pripomoglo, da smo citrarske skupine dobili tudi drugje – v kulturnih društvih ter da so naše citrarske in kitarske glasbene skupine povsod dobrodošle."