Klekljarska skupina Slamnice pod mentorstvom Marije Rupert deluje že štirinajst let v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje, Društva Lipa Domžale. V prostorih Menačenkove domačije v Domžalah so članice skupine predstavile pregledno razstavo izbranih čipk, ki so jih izdelale v vseh teh letih. Predstavljene so tematsko, predvsem pa z veliko ljubezni in truda za ohranitev slovenske čipke kot pomemben element slovenske kulturne dediščine.

Razstavo, ki jo je postavil Roman Kos, so v Menačenkovi domačiji v Domžalah odprli v četrtek, 8. decembra 2022. Odprtja razstave so se udeležili ljubitelji čipk iz Društva Lipa Domžale in tudi nekateri drugi obiskovalci, ki si radi ogledajo končne umetnine nastale izpod prstov klekljaric.

Odprtje razstave je vodila Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja, umetnine iz čipk pa sta predstavila Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale ter Marija Rupert, mentorica klekljaric. Nekaj besed je ob koncu razstave povedala tudi na novo izvoljena predsednica Sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale Vera Banko.

 Kot je v uvodu dejala Katarina Rus Krušelj, danes lahko rečemo, da je sodobna klekljana čipka prerasla tradicionalne okvire, saj neustavljivo iskanje novih vzorcev in tehnik, barv in materialov ter novih načinov apliciranja pripoveduje o aktualnem doživljanju nekdanje kulturne dediščine še iz časa naših babic v novi preobleki: »V tem kontekstu nastaja tudi delo domžalske klekljarske skupine in njene mentorice, ki vsako leto v dogovoru s članicami pripravi tematski načrt z zaključkom v obliki društvene razstave, običajno tudi v sodelovanju z drugimi skupinami, ki delujejo v okviru Društva Lipa Domžale.«

Poudariti moramo njihove izvirne ideje kombiniranja čipk z naravnimi materiali, kot so slama, na razstavi je kar nekaj domžalskih slamnikov, v katere so umetnice vpletle svoje čipke, kombinirajo pa tudi svoje umetnine na steklo in kamen ter vnašajo čipke v druge kompozicijske elemente, kot so leseni okvirji, fotografije, slike.

Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale je v predstavitvi povedal nekaj besed o delovanju društva in o klekljaricah skupine Slamice, ki delujejo že skoraj štirinajst let. Dobijo se enkrat na teden, kjer ustvarjajo umetnine s kleklji. Tudi sam se je poskusil v klekljanju in ob tem ugotovil, da ni lahko obračati kleklje po blazinici, nabodeni z bucikami, zato naravnost občuduje delo gibkih in hitrih prstov, ki ustvarjajo enkratne umetnine. Čestital je vsem sodelujočim za razstavo.

Na razstavi v Menačenkovi domačiji so predstavljeni naslednji tematski sklopi: Čipka na slamniku je nastala ob svetovnem čipkarskem kongresu v Sloveniji s priložnostjo pokazati slovensko bogastvo v prepletu z lokalno dediščino.

Čipka na kamnu – vsaka klekljarica si je izbrala poseben kamen in zanj izdelala čipko v povezavi s potjo po Sloveniji od Triglava do Pirana, kot jo opevajo naši pesniki in pisatelji. Gautri, kovana čipka je domiselno okvirjanje čipkastih okenskih mrež, sicer namenjenih za umetno kovaštvo. V tej tematski seriji je poudarjen kontrast med filigransko izdelanimi čipkami ter težkostjo nekdanje obrti. V tematskem projektu Čipkasti kapniki so klekljarice občudovale skrivnostni podzemni svet, ki je ponudil raznolike motive.

Čipkasti motiv Mati in otrok predstavlja neizmerljivo ljubezen med otrokom in materjo. Seveda pa otroka ne bi bilo brez ljubezni med dvema, zato so med svoje motive vključile tudi zaljubljen par in celo družino.

Čipke skozi okence so s čipko okrašena okenca v svet, v katera so izdelovalke vstavile tisto, kar bi si želele večkrat videti: vnučkine prve korake in nasmeh, očetov avtoportret ali mater v mladih letih, kraj, ki bi ga želele obiskati.

Katarina Rus Krušelj se je s šopkom rož zahvalila vsem za izredne umetnine, šopek pa je prevzela mentorica klekljarske skupine Slamice Marija Rupert, ki se je ob tej priložnosti zahvalila za zgledno sodelovanje klekljaric. Povedala je še, da šele sedaj, ko je v Menačenkovi domačiji razstavo umetelno postavil Roman Kos vidi, koliko čipk se je nabralo po tematskih sklopih. Zahvalila se je vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tej izjemni razstavi.

V nadaljevanju je nekaj besed spregovorila tudi novo izvoljena predsednica sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale Vera Banko, ki je tudi pohvalila izredno razstavo in da njihova krajevna skupnost vedno rada priskoči na pomoč ob takšnih dogodkih.

V kulturnem programu so sodelovale citrarke in kitaristi Društva Lipa Domžale z mentorico prof. Damjano Praprotnik ter članica Literarnega krožka Janka Jerman.

V spremni besedi je višja kustosinja Katarina Rus Krušelj še zapisala: »Čipke so bile vedno okras vsakega plesa. Tokrat so se čipkarice v projektu Čipke plešejo plesa lotile na svoj način in pripravile bogat nabor plesnih motivov: silhuete plesnih parov, balerine v figuri piruete, elegantnega poklona in figur iz baleta Labodje jezero. In ko kleklji utihnejo, zaplešejo tudi čipke.«

Razstava je nastala v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, Društva Lipa Domžale. Pokrovitelj odprtja razstave: Vinska klet Vidmar Domžale. Razstava bo na ogled do 14. januarja 2023: od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, prazniki zaprto.

Video posnetek z odprtja razstave si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Klekljarsko društvo Čebelica je ob 15 letnem delovanju konec novembra 2022 pripravilo pregledno razstavo klekljanih čipk v Lončarjevem muzeju na Podborštu pri Komendi.

V goste smo tudi letos povabili Klekljarsko skupino Slamice, ki deluje v okviru LIPE Domžale, Univerze za tretje življenjsko obdobje. Predstavili so se z razstavo Čipke plešejo pod mentorstvom Marije Rupert. Otvoritve razstave so se udeležili ljubitelji čipk, predstavniki klekljarskih društev in sekcij, predstavniki občine Komenda, Društva Lipe Domžale, z glasbo pa so kulturni dogodek obogatili priznani slovenski citrar Tomaž Plahutnik in pevci Fantje z vasi. Po kratki predstavitvi delovanja društva sta prisotne pozdravila in izrekla čestitke za uspešno delovanje društva in klekljarske skupine tudi predsednik Društva Lipa Domžale, g. Marjan Ravnikar in direktorica Občinske uprave občine Komenda ga. Majda Ravnikar.

Klekljarsko društvo Čebelica je bilo ustanovljeno na pobudo takratne članice skupine ročnih del, ki je delovala v Mostah pri Komendi, mentorice klekljanja in današnje častne predsednice društva Stane Pibernik. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom druženja in povezovanja ob učenju tehnik klekljanja. Ustvarjanje prelepih čipk pa nas je povezalo tudi z drugimi umetniškimi ustvarjalci, s šiviljami, likovniki, glasbeniki. Sodelujemo tudi z drugimi društvi in posamezniki. Pri postavitvah razstav že tradicionalno sodelujemo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. V razstavnem prostoru v Lončarjevem muzeju na Podborštu smo v preteklosti pripravili tudi skupne razstave z mojstrico izdelovanja vezenin in gobelinov Vido Kralj, z mojstrico izdelovanja rišeljejev Zofijo Grmšek pa imamo stalno razstavo na čebelnjaku Petra Pavla Glavarja v Komendi, ki ga upravlja istoimensko čebelarsko društvo. Naša najstarejša članica Nežka Erce (bliža se devetdesetemu letu) je letos izdelala čipke za oltarne prte za cerkev v Mostah pri Komendi, umetniško delo je z všitjem čipk dopolnila šivilja Slavka Lončar. Sodelujemo tudi z drugimi klekljarskimi društvi in sekcijami z ogledi razstav, s sodelovanjem na natečajih in tekmovanjih, z izmenjavo izkušenj, nakupi literature in vzorcev. Z organizacijo razstav v občini Komenda in v drugih krajih se povezujemo z občani oziroma širšo javnostjo. Naše članice so aktivne v mednarodni organizaciji za klekljano in šivano čipko OIDFA. Ponosni smo, da je tudi naše društvo sodelovalo pri nominaciji za vpis Klekljanje čipk na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri UNESCO. Vpis je bil izveden v letu 2019, dejavnosti je vodila Afrodita Hebar Kljun, Klekljarsko društvo Čebelica je pri aktivnostih za vpis zastopala Marija Rupert. Na tokratni pregledni razstavi je bil na ogled izbor klekljanih čipk po tematskih sklopih, ki smo jih ustvarili v zadnjih letih. Ob čipkah so bili na ogled plakati, iz katerih so razvidne teme razstav, ki sta jih oblikovali Vida Jenko in Katja Lončar, ter pesmi, ki jih je naša članica Štefka Oblak posvetila vsaki razstavi posebej.

Za uspešno delovanja društva gre zahvala vsem članicam in članom za vsak premet s kleklji pri ustvarjanju umetnin, za mentorsko pomoč, delo v upravnem odboru, sodelovanje pri pripravi razstav, za meddruštveno povezovanje in promocijo društva izven občine ter v tujini.

Bernarda Hozjan, predsednica Klekljarskega društva Čebelica

V Domžalah smo se zbrali, čakali na avtobus in prijetno klepetali. Ob 7.00 uri je bil odhod proti Žalcu. V tem času nas je pozdravil Predsednik Društva Lipa Domžale Marjan Ravnikar. Po uvodnih besedah se je predstavil naš vodič g. Jure, ki nam je predstavil potek ogledov v tem dnevu.

Zanimivo, da se je takoj začutilo pozitivno razpoloženje na avtobusu. Od vodiča smo prejeli informacijo, da bo naš prvi postanek v Velenju.

Velenje, kdo ga ne pozna, leži v vzhodnem delu Šaleške doline. Znan po Premogovniku Velenje, Gorenju in umetnem jezeru, dodamo pa še vsakoletni festival Pike Nogavičke. Tu smo se ustavili v prečudovitem sončnem jutru na jutranji kavici.

Pot nas je vodila v Slovenj Gradec. Upravno, gospodarsko in kulturno središče Mislinjske doline ter najstarejše mesto na Koroškem. Mestne pravice so mu bile podeljene že leta 1267. Leži v zavetju med Uršljo goro in sosednjim Pohorjem. Mesto se lahko pohvali z urejenimi muzeji in umetniki, prečudovito obnovljenimi starimi poslopji in ulicami. Posebnost v mestu je cerkev sv. Elizabete Ogrske. Cerkev je v mestnem jedru. Posvečena je sv. Elizabeti, zavetnici ubogih in bolnih. Zgrajena je bila kmalu po letu 1235, ko je postala Elizabeta svetnica. Sestavljajo jo gotska zakristija, kapela in zvonik na severni strani. V notranjosti je baročna oprema, ki sodi v sam vrh kiparstva v slovenskem prostoru. Naš vodič nam je podrobno podal razlago cerkve in mesta.

Če smo že bili v Kotljah ne gre brez postanka pri Rimskem vrelcu. Vrelec leži ob vznožju Uršlje gore na nadmorski višini 510 m. Tu izvira naravna mineralna voda, bogata z železom. Izvir so uporabljali že Rimljani. Veliko zanimivih zgodbic je skritih v vodnjaku.

Južneje od Kotelj leži obnovljeno Ivarčko jezero. Sprehodili smo se okoli jezera in naredili nekaj fotografij. Domačini ga poleti uporabljajo za kopanje.

Točka ogleda, lahko bi rekli vrhunec ogleda je bil spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Pisatelj se je rodil v revni kmečki družini 10. avgusta 1893 v Kotljah na Koroškem. Njegova mati je bila precej izobražena za tiste čase, ob večerih je otrokom brala, tako se je oblikoval njegov pripovedniški dar. Napisal je kar nekaj romanov, novel, črtic, zgodb in potopisov. Njegova najbolj znana dela: Samorastniki, Boj na požiralniku, Solzice… Kmalu po vojni se je vrnil v domači kraj že precej bolan. Umrl je 18. februarja 1950 v Mariboru. Lahko rečemo, da so njegova literarna dela večna. Obiskali smo še Prežihovo bajto, od koder je prekrasen razgled na Kotlje je spominski muzej slovenskega pisatelja.

Vodič nas je počasi priganjal, konec ogledov za ta dan.

Po zaključku smo se peljali mimo Raven na Koroškem in Prevalj do Šentanela pod Strojno, kjer se nahaja turistična kmetija Ploder. Tam smo bili postreženi z jedmi, ki so značilne za ta kraj. Sveže pripravljeno, okusno.

Po dobri hrani in klepetu smo se odpravili skozi Mežico in Črno na Koroškem proti domu.

Zapisala: Majda Šraj